Jedro

Tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči po presoji sodišča ni povsem jasna. Tožnica je v svoji prošnji za dodelitev BPP v rubriki "podatki o zadevi" pod pravno zadevo navedla: "pravna pomoč pri reševanju stanovanjskega problema: odpovedi najemne pogodbe predčasno"; pod želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa: "svetovanje pravnika, sestavljanje dopisov in zastopanje na sodišču." Sodišče dopušča možnost, da bi navedeno lahko razumeli tako kot to razume toženka, vendar pa bi lahko razumeli tudi, da ima tožnica namen vložiti tožbo pri sodišču zaradi odpovedi najemne pogodbe in da zato prosi za dodelitev BPP. Ker je tožnica prava neuka stranka, njena prošnja za dodelitev BPP pa je očitno nejasna, bi zato toženka morala tožnico pozvati na odpravo nejasnosti. Ker toženka tega ni storila, tako kot to v primeru nejasnih vlog od upravnega organa zahteva 67. člen ZUP, ni mogla pravilno uporabiti niti določb 1. in 7. člena ZBPP, torej preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Odločitev toženke je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 160/2024 z dne 22. 2. 2024, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru (v nadaljevanju toženka) zavrnilo tožničino prošnjo z dne 1. 2. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z reševanjem stanovanjskega problema oziroma predčasne odpovedi najemne pogodbe.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 1. 2. 2024 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno pomoč pri reševanju stanovanjskega problema v zvezi s predčasno odpovedjo najemne pogodbe, in sicer za svetovanje pravnika, sestavljanje dopisov in zastopanje na sodišču. Kot morebitnega izvajalca storitve BPP je predlagala odvetnika A. A. iz ...

3. Toženka v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe citira določbe 1., 7. in 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter pojasnjuje, da je skladno s 1. členom ZBPP namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Za sodno varstvo po ZBPP se poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišču štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom. Na podlagi 7. člena ZBPP se lahko BPP dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v RS, ki so pristojne za izvensodno poravnanje sporov ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V skladu z določbami od 11. do 24. člena ZBPP mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči kumulativno izpolnjevati dva pogoja, in sicer materialni ali subjektivni kriterij ter objektivni kriterij v skladu z določbo 24. člena tega zakona. Po slednjem kriteriju toženka presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec predlaga dodelitev BPP, zlasti, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek ter da je pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj.

4. V nadaljevanju toženka navaja, da je tožnica prošnji priložila odpoved najemne pogodbe z dne 23. 1. 2024 najemodajalke B. B., s katero ji ta odpoveduje najemno pogodbo z dne 25. 11. 2023 za stanovanje v pritličju stanovanjske stavbe na naslovu ..., in sicer zaradi predvidene prodaje stanovanjske hiše. Najemodajalka naproša, da tožnica v roku 60 dni od prejema obvestila preda stanovanje prazno oseb in stvari.

5. Toženka navaja, da v predmetni zadevi ne gre za sodni postopek oziroma za obliko izvensodnega poravnavanja sporov, določeno z zakonom, pred organi in institucijami, ki so za to pristojne v smislu 1. in 7. člena ZBPP, saj med te ne spada reševanje stanovanjske problematike in ne gre za uresničevanje pravice do sodnega varstva. Za reševanje stanovanjske problematike ter za pravno pomoč, svetovanje pravnika in sestavljanje dopisov v zvezi s tem ni mogoče dodeliti BPP, saj za to ni pravne podlage v ZBPP. Za zastopanje na sodišču pa tožnici tudi ne gre pravica do BPP, saj ni izkazan pogoj iz 24. člena ZBPP. Glede na tožničine navedbe, priloženo dokumentacijo in razpoložljive podatke v spisu, namreč ni v teku noben sodni postopek v zvezi s predmetno stanovanjsko problematiko in predčasno odpovedjo najemne pogodbe. Tožnica ni navedla, da želi sprožiti določen sodni postopek oziroma vložiti določeno pravno sredstvo, niti ni navedla kakšen zahtevek bi uveljavljala in zoper koga, ni navedla razlogov za to, niti na kakšni podlagi bi zahtevek uveljavljala, ni navedla niti kaj sploh želi doseči, kaj je v zadevi spornega, niti ne zatrjuje, da bi šlo za nezakonito odpoved najemne pogodbe. Glede na navedeno, bi bila dodelitev BPP v nasprotju z dejanskim stanjem stvari in s tem v nasprotju s 24. členom ZBPP, saj je prošnja tožnice za zastopanje na sodišču v predmetni zadevi očitno nerazumna.

6. Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožnica potrebovala kakršnokoli obliko pravnega varstva, ki bi sodilo pred katero od sodišč splošne pristojnosti v RS ali katero drugo sodišče iz 1. člena ZBPP, oziroma pred organom, institucijo ali osebo v RS, ki je pristojna za izvensodno poravnavanje sporov. Tožnica prosi za dodelitev BPP v zvezi z reševanjem stanovanjske problematike v posledici odpovedi najemne pogodbe, kar pa ni sodni postopek v smislu določb ZBPP. Zaradi navedenega dodelitev BPP skladno s 1. in 7. členom ZBPP ni mogoča. BPP po ZBPP ni mogoče dodeliti za pravno svetovanje oziroma zastopanje pri dejanjih, ki niso neposredno vezana na sodne postopke, saj ZBPP ne daje podlage za to. ZBPP ne omogoča dodelitve BPP izven formalnih, z zakonom določenih sodnih postopkov oziroma z zakonom urejenih izvensodnih oblik poravnavanja pred organi, institucijami ali osebami v RS, ki jih za to pooblašča zakon.

7. Toženka zaključuje, da ker tožnica nima zahtevka, o katerem bi odločalo sodišče, zoper tožnico pa tudi ni uveden sodni postopek, obenem pa tudi ne gre za postopek pred mednarodnim sodiščem ali arbitražo po drugem odstavku 7. člena ZBPP, ne gre za uresničevanje varstva pravic, obveznosti ali pravnih razmerij ali varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah, niti ne gre za katero izmed oblik izvensodnega poravnavanja sporov. Ker je BPP mogoče dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, v predmetni zadevi pa takšnega postopka ni, tožnici ni mogoče dodeliti BPP niti za pravno svetovanje, ker je tudi v tej obliki mogoče BPP dodeliti le v zvezi s sodnimi postopki, ZBPP pa za druge vrste postopkov dodelitve BPP ne omogoča (tako sodbe UPRS III U 213/2022-7 z dne 11. 11. 2022, II U 291/2020 z dne 4. 11. 2020, II U 115/2020-6 z dne 17. 6. 2020). Toženka še dodaja, da ni preverjala ali tožnica izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP, glede na dejstvo, da vsebinski pogoj pri presoji dodelitve BPP ni izpolnjen.

8. Tožnica v tožbi predlaga, da sodišče izda sklep o zavrženju izpodbijane odločbe ter navaja, da obrazložitev v izpodbijani odločbi ne ustreza standardom obrazložitve upravne odločbe in ji kot takšna ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, sodišče pa ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve. Organ, pristojen za odločanje o BPP, je v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZBPP dolžan postopati po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Temeljno načelo v ZUP je varstvo pravic strank (7. člen ZUP), ki določa, da mora organ strankam omogočiti, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. V skladu z načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP) mora organ dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Po tem načelu je treba stranki v upravnem postopku pred izdajo odločbe zagotoviti pravico do zaslišanja, do seznanitve z rezultati ugotovitvenega postopka, do navajanja dejstev, ki so v njeno korist ter do predlaganja dokazov. Postopanje v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka po določbi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Zatrjuje tudi, da izpodbijana odločba ni v skladu s 153. členom Ustave Republike Slovenije (ter 14. členom Ustave RS, enakost pred zakonom) in je zato nična. Toženki še očita, da izpodbijana odločba vzbuja resen dvom v spoštovanje Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, ki v 9. členu določa, da mora javni uslužbenec vedno ravnati tako, da ohranja in krepi zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog.

9. Toženka je sodišču predložila spis zadeve, št. Bpp 160/2024, odgovora na tožbo pa ni podala.

10. Tožba je utemeljena.

11. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP za reševanje stanovanjske problematike ter za pravno pomoč, svetovanje pravnika in za sestavljanje dopisov z utemeljitvijo, da za to ni pravne podlage v ZBPP. V predmetni zadevi namreč po mnenju toženke ne gre za sodni postopek oziroma za obliko izvensodnega poravnavanja sporov, določeno z zakonom, pred organi in institucijami, ki so za to pristojne v smislu 1. in 7. člena ZBPP. Po mnenju toženke tožnici tudi ne gre BPP za zastopanje na sodišču, ker ni izkazan objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP. Glede na spisovne podatke in tožničine navedbe namreč ni v teku noben sodni postopek v zvezi s predmetno stanovanjsko problematiko in predčasno odpovedjo najemne pogodbe. Po mnenju toženke bi zato bila dodelitev BPP v nasprotju z dejanskim stanjem stvari in s tem v nasprotju s 24. členom ZBPP, saj je prošnja tožnice očitno nerazumna.

12. Po presoji sodišča je bila opisana odločitev toženke (vsaj) preuranjena. Meni, da bi morala toženka tožnico pozvati na dopolnitev prošnje v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP, ki med drugim določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, temveč mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti.1

13. Tožničina prošnja za dodelitev BPP po presoji sodišča namreč ni povsem jasna. Tožnica je v svoji prošnji za dodelitev BPP v rubriki "podatki o zadevi" pod pravno zadevo navedla: "pravna pomoč pri reševanju stanovanjskega problema: odpovedi najemne pogodbe predčasno"; pod želeno vrsto, obliko in obseg BPP pa: "svetovanje pravnika, sestavljanje dopisov in zastopanje na sodišču." Sodišče dopušča možnost, da bi navedeno lahko razumeli tako kot to razume toženka, vendar pa bi lahko razumeli tudi, da ima tožnica namen vložiti tožbo pri sodišču zaradi odpovedi najemne pogodbe in da zato prosi za dodelitev BPP. Ker je tožnica prava neuka stranka, njena prošnja za dodelitev BPP pa je očitno nejasna, bi zato toženka morala tožnico pozvati na odpravo nejasnosti. Ker toženka tega ni storila, tako kot to v primeru nejasnih vlog od upravnega organa zahteva 67. člen ZUP, ni mogla pravilno uporabiti niti določb 1. in 7. člena ZBPP, torej preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP. Odločitev toženke je zato obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

14. Ker je tožničina prošnja nejasna, toženka tudi ni mogla pravilno uporabiti določb 1. in 7. člena ZBPP, na kateri se sklicuje, niti ni mogla preizkusiti izpolnjevanje objektivnega kriterija iz 24. člena ZBPP.

15. Na podlagi vsega navedenega je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in njegova stališča, ki se tičejo postopka (peti odstavek 64. člena ZUS-1).

16. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa zadeve očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Določba drugega odstavka 34. člena ZBPP določa, da če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.