Jedro

Tožeča stranka predlogu za taksno oprostitev ni predložila Obrazca ZST-1, temveč je podala izjavo o svojem premoženjskem stanju tako, da je predložila oziroma se sklicevala na prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in na ugotovitve iz pravnomočne odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Podaja izjave v navedeni obliki ne pomeni takšne pomanjkljivosti, ki bi narekovala zavrženje predloga za taksno oprostitev zaradi nepopolnosti vloge.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog V. G. (v nadaljevanju tožeča stranka oziroma tožnik) za oprostitev plačila sodnih taks, ker ni bil popoln in ga je tožeča stranka vložila po pooblaščenki, ki je odvetnica.

Zoper takšno odločitev se po svoji pooblaščenki pritožuje tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s kasnejšimi spremembami, v nadaljevanju ZPP) ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožečo stranko oprosti plačila sodne takse oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V svoji pritožbi navaja, da je tožbi priložila odločbo o brezplačni pravni pomoči, ki je pravnomočna in iz katere je razvidno, kakšen dohodek prejema. Meni, da dejstev ugotovljenih v odločbi za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni potrebno posebej dokazovati, ker gre za javno listino. Sicer pa je iz navedene odločbe razvidno, da je pristojni organ opravil ustrezne poizvedbe ter, na podlagi mnogo natančnejših podatkov kot jih zahteva obrazec iz 12. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 87/2008, v nadaljevanju ZST-1), ugotovil, da premoženje tožeče stranke ne dosega oziroma presega višine 60 osnovnih zneskov minimalne plače in da je njegov mesečni dohodek 269,07 EUR. Prav tako izpostavlja, da je po njenem mnenju sklicevanje na prilogo - Obrazec ZST-1 - neutemeljeno, ker je sodišče dolžno stranki poslati zahtevani obrazec v podpis. Obrazec mora namreč izpolniti stranka in ne njen pravni zastopnik.

Pritožba je utemeljena.

Postopek za uveljavljanje, oprostitve, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe ureja 12. člen ZST-1. Iz besedila navedenega člena med drugim izhaja, da sodišče odloča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks na predlog stranke (1. odstavek 12. člena ZST-1), ki mora predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, katero poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (2. odstavek 12. člena ZST-1). V skladu s tretjim odstavkom 12. člena ZST-1, izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke stranke in njenih družinskih članov o premoženju, prihrankih in dohodkih (dohodki in prejemki, ki so vir dohodnine, dediščine, darila in podobno) v Republiki Sloveniji in v tujini. V istem odstavku je prav tako določeno, da podrobnejšo vsebino izjave o premoženjskem stanju in obliko obrazca, na katerem se izpolni izjava, predpiše minister, pristojen za pravosodje. Slednji je to storil s Pravilnikom o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08, v nadaljevanju Pravilnik).

Kot je pravilno povzelo sodišče prve stopnje, drugi člen Pravilnika sicer res določa, da izjava o premoženjskem stanju mora biti predložena na obrazcu ZST-1, vendar pa je v skladu s 125. členom Ustave Republike Slovenije sodišče vezano samo na ustavo in zakon, ki take obveznosti ne nalaga. Iz zgoraj navedenega besedila ZST-1 izhaja namreč zgolj obveznost, da stranka poda vsebinsko ustrezno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov, ne pa tudi, da jo mora podati na predpisanem obrazcu. Obrazec ZST-1 je torej, v skladu z ZST-1, lahko zgolj sredstvo za pridobitev vsebinsko ustrezne izjave o premoženjskem stanju predlagatelja, ki predlagatelju olajša delo, in ne cilj sam zase. Sodišče mora, tudi v primeru, če je izjava predložena na obrazcu ZST-1, presojati vsebino izjave in ne njene oblike.

Tožeča stranka je podala izjavo o svojem premoženjskem stanju tako, da je predložila oziroma se sklicevala na prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (priloga B1) in na ugotovitve iz pravnomočne odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani o dodelitvi brezplačne pravne pomoči opr. št. Bpp ..../2008 z dne 12.11.2008. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da podaja izjave v navedeni obliki ne pomeni takšne pomanjkljivosti, ki bi narekovala zavrženje predloga za taksno oprostitev zaradi nepopolnosti vloge. Nenazadnje je v konkretni zadevi tožeča stranka, s predloženimi listinami, svojo izjavo o premoženjskem stanju začela že dokazovati, kar je celo več kot od stranke zahteva ZST-1 v določbah o postopku odločanja o taksni oprostitvi.

Upoštevajoč zapisano je pritožbeno sodišče, na podlagi 355. v povezavi s 366., 366a in 3. točko 365. člena ZPP, pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje o taksni oprostitvi meritorno odločati.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.