Izdelava registra degradiranih površin

Izdelava registra degradiranih površin

Izdelava registra degradiranih površin

Datum

Datum

Datum

29.05.2025

29.05.2025

29.05.2025

Številka

Številka

Številka

07121-1/2025/668

07121-1/2025/668

07121-1/2025/668

Kategorije

Kategorije

Kategorije

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Svetovni splet

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Svetovni splet

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Svetovni splet

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izdelave registra degradiranih površin. Navajate, da bi register javnih kot tudi zasebnih površin vseboval javno dostopne podatke, kot sta parcelna številka in številka katastrske občine. Poleg teh dveh podatkov bi register vseboval tudi predlog preureditve posameznega zemljišča. Zanima vas, ali je izdelava takega registra, ki bi bil javno dostopen, sporna z vidika varstva osebnih podatkov.

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izdelave registra degradiranih površin. Navajate, da bi register javnih kot tudi zasebnih površin vseboval javno dostopne podatke, kot sta parcelna številka in številka katastrske občine. Poleg teh dveh podatkov bi register vseboval tudi predlog preureditve posameznega zemljišča. Zanima vas, ali je izdelava takega registra, ki bi bil javno dostopen, sporna z vidika varstva osebnih podatkov.

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede izdelave registra degradiranih površin. Navajate, da bi register javnih kot tudi zasebnih površin vseboval javno dostopne podatke, kot sta parcelna številka in številka katastrske občine. Poleg teh dveh podatkov bi register vseboval tudi predlog preureditve posameznega zemljišča. Zanima vas, ali je izdelava takega registra, ki bi bil javno dostopen, sporna z vidika varstva osebnih podatkov.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Vzpostavitev javno dostopnega registra degradiranih zemljišč, ki vključuje podatke, iz katerih je mogoče določiti posameznika (npr. prek povezave z zemljiško knjigo), pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec zagotoviti pravno podlago.

Vzpostavitev javno dostopnega registra degradiranih zemljišč, ki vključuje podatke, iz katerih je mogoče določiti posameznika (npr. prek povezave z zemljiško knjigo), pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec zagotoviti pravno podlago.

Vzpostavitev javno dostopnega registra degradiranih zemljišč, ki vključuje podatke, iz katerih je mogoče določiti posameznika (npr. prek povezave z zemljiško knjigo), pomeni obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec zagotoviti pravno podlago.

Čeprav so osebni podatki iz javne knjige (npr. lastništvo nepremičnine) javno dostopni, s tem ne izgubijo svojega statusa osebnih podatkov, njihova nadaljnja obdelava pa zahteva natančnejšo presojo. Po 86. členu ZVOP-2 jih je dovoljeno obdelovati le v okviru zakonitega namena zbiranja oziroma obdelave.

Čeprav so osebni podatki iz javne knjige (npr. lastništvo nepremičnine) javno dostopni, s tem ne izgubijo svojega statusa osebnih podatkov, njihova nadaljnja obdelava pa zahteva natančnejšo presojo. Po 86. členu ZVOP-2 jih je dovoljeno obdelovati le v okviru zakonitega namena zbiranja oziroma obdelave.

Čeprav so osebni podatki iz javne knjige (npr. lastništvo nepremičnine) javno dostopni, s tem ne izgubijo svojega statusa osebnih podatkov, njihova nadaljnja obdelava pa zahteva natančnejšo presojo. Po 86. členu ZVOP-2 jih je dovoljeno obdelovati le v okviru zakonitega namena zbiranja oziroma obdelave.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP v okviru mnenja ne more presojati zakonitosti izdelave predvidenega registra, saj bi to lahko storil le v konkretnem nadzornem postopku. V nadaljevanju zato podaja splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma poudarjamo, da IP v okviru mnenja ne more presojati zakonitosti izdelave predvidenega registra, saj bi to lahko storil le v konkretnem nadzornem postopku. V nadaljevanju zato podaja splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem.

Uvodoma poudarjamo, da IP v okviru mnenja ne more presojati zakonitosti izdelave predvidenega registra, saj bi to lahko storil le v konkretnem nadzornem postopku. V nadaljevanju zato podaja splošna pojasnila in pravna izhodišča v zvezi z vašim vprašanjem.

Izdelava javno dostopnega registra degradiranih površin, ki vsebuje podatke, kot so parcelna številka, številka katastrske občine ter predlog preureditve zemljišča, mora biti skladna s pravili varstva osebnih podatkov, kadar ti podatki omogočajo določitev posameznika, na primer lastnika nepremičnine. Čeprav sta parcelna številka in katastrska občina sama po sebi tehnična podatka, lahko v povezavi z zemljiško knjigo, ki vsebuje osebne podatke in je javno dostopna, vodita do določljivosti posameznika. V takem primeru gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec zagotoviti ustrezno pravno podlago.

Izdelava javno dostopnega registra degradiranih površin, ki vsebuje podatke, kot so parcelna številka, številka katastrske občine ter predlog preureditve zemljišča, mora biti skladna s pravili varstva osebnih podatkov, kadar ti podatki omogočajo določitev posameznika, na primer lastnika nepremičnine. Čeprav sta parcelna številka in katastrska občina sama po sebi tehnična podatka, lahko v povezavi z zemljiško knjigo, ki vsebuje osebne podatke in je javno dostopna, vodita do določljivosti posameznika. V takem primeru gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec zagotoviti ustrezno pravno podlago.

Izdelava javno dostopnega registra degradiranih površin, ki vsebuje podatke, kot so parcelna številka, številka katastrske občine ter predlog preureditve zemljišča, mora biti skladna s pravili varstva osebnih podatkov, kadar ti podatki omogočajo določitev posameznika, na primer lastnika nepremičnine. Čeprav sta parcelna številka in katastrska občina sama po sebi tehnična podatka, lahko v povezavi z zemljiško knjigo, ki vsebuje osebne podatke in je javno dostopna, vodita do določljivosti posameznika. V takem primeru gre za obdelavo osebnih podatkov, za katero mora upravljavec zagotoviti ustrezno pravno podlago.

Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Če bi register vzpostavljal subjekt iz javnega sektorja, bi morala biti obdelava osebnih podatkov načeloma utemeljena na zakonu ali izvajanju javne naloge (točka c ali e prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), namen in obseg obdelave pa jasno določen v predpisih. Zasebni subjekt pa bi se za predvideno obdelavo v okviru registra najverjetneje želel opreti na zakoniti interes (točka f prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), pri čemer bi moral izvesti test tehtanja: opredeliti zakonitost interesa, preveriti nujnost obdelave ter oceniti, ali pravice in svoboščine posameznikov ne prevladajo nad tem interesom.

Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Če bi register vzpostavljal subjekt iz javnega sektorja, bi morala biti obdelava osebnih podatkov načeloma utemeljena na zakonu ali izvajanju javne naloge (točka c ali e prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), namen in obseg obdelave pa jasno določen v predpisih. Zasebni subjekt pa bi se za predvideno obdelavo v okviru registra najverjetneje želel opreti na zakoniti interes (točka f prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), pri čemer bi moral izvesti test tehtanja: opredeliti zakonitost interesa, preveriti nujnost obdelave ter oceniti, ali pravice in svoboščine posameznikov ne prevladajo nad tem interesom.

Po prvem odstavku 6. člena ZVOP-2 se lahko osebni podatki obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Če bi register vzpostavljal subjekt iz javnega sektorja, bi morala biti obdelava osebnih podatkov načeloma utemeljena na zakonu ali izvajanju javne naloge (točka c ali e prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), namen in obseg obdelave pa jasno določen v predpisih. Zasebni subjekt pa bi se za predvideno obdelavo v okviru registra najverjetneje želel opreti na zakoniti interes (točka f prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe), pri čemer bi moral izvesti test tehtanja: opredeliti zakonitost interesa, preveriti nujnost obdelave ter oceniti, ali pravice in svoboščine posameznikov ne prevladajo nad tem interesom.

Poleg tega ZVOP-2 v 86. členu določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Dejstvo, da je določen osebni podatek javno dostopen (na primer lastništvo fizične osebe v zemljiški knjigi), še ne pomeni, da je njegova nadaljnja uporaba za druge namene dovoljena. Namen, zaradi katerega so podatki javno objavljeni, predstavlja pravno mejo njihove dopustne uporabe. To stališče je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-98/11 z dne 26. 9. 2012, v kateri je opozorilo, da bi uporaba podatkov izven zakonitega namena lahko predstavljala kršitev 38. člena Ustave RS, ki zahteva, da je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom.

Poleg tega ZVOP-2 v 86. členu določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Dejstvo, da je določen osebni podatek javno dostopen (na primer lastništvo fizične osebe v zemljiški knjigi), še ne pomeni, da je njegova nadaljnja uporaba za druge namene dovoljena. Namen, zaradi katerega so podatki javno objavljeni, predstavlja pravno mejo njihove dopustne uporabe. To stališče je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-98/11 z dne 26. 9. 2012, v kateri je opozorilo, da bi uporaba podatkov izven zakonitega namena lahko predstavljala kršitev 38. člena Ustave RS, ki zahteva, da je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom.

Poleg tega ZVOP-2 v 86. členu določa, da se lahko osebni podatki iz javne knjige, urejene z zakonom, uporabljajo le v skladu z namenom, za katerega so bili zbrani ali se obdelujejo, če je zakoniti namen njihovega zbiranja ali obdelave določen. Dejstvo, da je določen osebni podatek javno dostopen (na primer lastništvo fizične osebe v zemljiški knjigi), še ne pomeni, da je njegova nadaljnja uporaba za druge namene dovoljena. Namen, zaradi katerega so podatki javno objavljeni, predstavlja pravno mejo njihove dopustne uporabe. To stališče je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-98/11 z dne 26. 9. 2012, v kateri je opozorilo, da bi uporaba podatkov izven zakonitega namena lahko predstavljala kršitev 38. člena Ustave RS, ki zahteva, da je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom.

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21; v nadaljevanju ZZK-1) v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. IP v mnenju sicer ne more opraviti dokončne presoje, ali bi bila uporaba javno objavljenih podatkov iz zemljiške knjige v okviru registra degradiranih površin zakonita, vendar se to glede na zakonsko opredeljen namen zdi vprašljivo. Pomembno je tudi, da bi šlo za vzpostavitev nove javne zbirke osebnih podatkov.

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21; v nadaljevanju ZZK-1) v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. IP v mnenju sicer ne more opraviti dokončne presoje, ali bi bila uporaba javno objavljenih podatkov iz zemljiške knjige v okviru registra degradiranih površin zakonita, vendar se to glede na zakonsko opredeljen namen zdi vprašljivo. Pomembno je tudi, da bi šlo za vzpostavitev nove javne zbirke osebnih podatkov.

Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 37/08 – ZST-1, 45/08, 28/09, 25/11, 14/15 – ZUUJFO, 69/17, 11/18 – ZIZ-L, 16/19 – ZNP-1 in 121/21; v nadaljevanju ZZK-1) v 1. členu določa, da je zemljiška knjiga javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. IP v mnenju sicer ne more opraviti dokončne presoje, ali bi bila uporaba javno objavljenih podatkov iz zemljiške knjige v okviru registra degradiranih površin zakonita, vendar se to glede na zakonsko opredeljen namen zdi vprašljivo. Pomembno je tudi, da bi šlo za vzpostavitev nove javne zbirke osebnih podatkov.

Poudariti je treba, da je upravljavec odgovoren za skladnost obdelave z načeli varstva osebnih podatkov in je to skladnost tudi zmožen dokazati (drugi odstavek 5. člena Splošne uredbe). Pred izdelavo registra bi bilo zato vsekakor koristno izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (35. člen Splošne uredbe in 24. člen ZVOP-2). Ta ocena med drugim omogoča, da se pravočasno opredelijo in naslovijo morebitna tveganja za pravice posameznikov. Več o tem si lahko preberete na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/ocena-učinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/.

Poudariti je treba, da je upravljavec odgovoren za skladnost obdelave z načeli varstva osebnih podatkov in je to skladnost tudi zmožen dokazati (drugi odstavek 5. člena Splošne uredbe). Pred izdelavo registra bi bilo zato vsekakor koristno izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (35. člen Splošne uredbe in 24. člen ZVOP-2). Ta ocena med drugim omogoča, da se pravočasno opredelijo in naslovijo morebitna tveganja za pravice posameznikov. Več o tem si lahko preberete na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/ocena-učinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/.

Poudariti je treba, da je upravljavec odgovoren za skladnost obdelave z načeli varstva osebnih podatkov in je to skladnost tudi zmožen dokazati (drugi odstavek 5. člena Splošne uredbe). Pred izdelavo registra bi bilo zato vsekakor koristno izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov (35. člen Splošne uredbe in 24. člen ZVOP-2). Ta ocena med drugim omogoča, da se pravočasno opredelijo in naslovijo morebitna tveganja za pravice posameznikov. Več o tem si lahko preberete na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/ključna-področja-uredbe/ocena-učinka-v-zvezi-z-varstvom-podatkov/.

Priporočamo, da se seznanite tudi z drugimi mnenji IP, ki obravnavajo podobno tematiko, npr. št. 07120-1/2024/422 in št. 07121-1/2023/1090. Vsa mnenja IP so objavljena na  spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

Priporočamo, da se seznanite tudi z drugimi mnenji IP, ki obravnavajo podobno tematiko, npr. št. 07120-1/2024/422 in št. 07121-1/2023/1090. Vsa mnenja IP so objavljena na  spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

Priporočamo, da se seznanite tudi z drugimi mnenji IP, ki obravnavajo podobno tematiko, npr. št. 07120-1/2024/422 in št. 07121-1/2023/1090. Vsa mnenja IP so objavljena na  spletni strani https://www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2/.

Lepo vas pozdravljamo,

Lepo vas pozdravljamo,

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravila:

Pripravila:

Pripravila:

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik,

dr. Jelena Virant Burnik,

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka

informacijska pooblaščenka

informacijska pooblaščenka