Jedro

Sodišče presoja izpolnjevanje pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika v času odločanja o takšnem predlogu. Če so ti pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršbo. Če k že odloženi izvršbi naknadno pristopi nov upnik, se vanjo vključi v stanju izvršbe, kot je ta v času njegovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanj učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenemu upniku gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ sicer daje upnikom. To pomeni, da lahko tudi naknadno pristopljeni upnik predlaga predčasno nadaljevanje odložene izvršbe, vendar pa svojega predloga ne more utemeljiti s trditvami, da pogoji za odlog izvršbe niso (več) izpolnjeni, ker sam ni soglašal s takšnim odlogom, temveč mora izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, to je tisti razlogi, ki jih je v predlogu za odlog izvršbe navedel upnik, ki je predlagal odlog.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tretji upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog naknadno pristopljenega tretjega upnika z dne 13. 4. 2016, vezan na predlog z dne 30. 6. 2016, za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine dolžnika pred iztekom roka, za katerega je bila izvršba odložena s sklepom z dne 26. 2. 2016. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je vodilni upnik E. d. o. o. predlagal odlog izvršbe že 18. 1. 2016, da je z odlogom izvršbe soglašal tudi do tedaj edini pristopljeni upnik A. … d. o. o., da je bil sklep o odlogu izvršbe izdan 26. 2. 2016 in da je tretji upnik pristopil k izvršbi vodilnega upnika s sklepom o izvršbi in sklepom o pristopu, ki sta bila izdana 2. 3. 2016, zaradi česar deli isto smer postopka, kot je določena z vodilno zadevo v tistem delu, ki se nanaša na nepremičnine. Ker je tretji upnik pristopil k izvršbi po tistem, ko je že bil izdan sklep o odlogu izvršbe, ni več moglo opravljati dodatnega postopka za pridobitev soglasja novega upnika. Razlogi tretjega upnika v predlogu za predčasno nadaljevanje izvršbe tako niso upoštevni niti v tem smislu niti v smislu 75. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ker se njegovi razlogi nanašajo na razmerje med tistim upnikom in dolžnikom, ki sta sporočila sodišču soglasje za sam odlog izvršbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tretji upnik zaradi napačne uporabe pravil o odlogu izvršbe in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter ugodi njegovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe pred iztekom roka, dolžniku pa naloži povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z drugim in tretjim odstavkom 72. člena ZIZ lahko sodišče na predlog upnika popolnoma ali deloma odloži že začeto izvršbo na nepremičnino, če upnik, ki predlaga odlog, predloži listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom ter pisno soglasje ostalih upnikov, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na nepremičnino. Prvi odstavek 75. člena ZIZ določa, da se odložena izvršba nadaljuje po uradni dolžnosti, ko preteče čas, za katerega je bila odložena (v obravnavani zadevi je to do 15. 12. 2016). Drugi odstavek 75. člena ZIZ pa določa, da lahko na upnikov predlog sodišče nadaljuje izvršbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odložena, če upnik izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino.

5. Upoštevajoč cit. določbo drugega odstavka 75. člena ZIZ je pritrditi pritožbenemu stališču tretjega upnika, da podaja predloga za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe ni omejena zgolj na upnika vodilne zadeve in da lahko tak predlog poda vsak upnik, ki pa je dolžan izkazati enega izmed alternativno predpisanih pogojev za ugoditev njegovemu predlogu, in sicer izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino. Ker pri odlogu izvršbe na upnikov predlog niso posebej predpisani zakonski razlogi, temveč tak predlog izhaja povsem iz dispozicije strank, bi moral tretji upnik v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe s stopnjo verjetnosti izkazati, da so prenehali razlogi za odlog (prim.: sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 3506/2015 z dne 11. 11. 2015), kar pa ne pomeni izkazovanja prenehanja pogojev za odlog. Naknadno pristopljeni tretji upnik bi tako moral izkazati za verjetno, da so prenehali razlogi, ki so vodilnega upnika vodili k vložitvi predloga za odlog izvršbe, vendar pa tretji upnik v svojem predlogu tega ni niti zatrjeval. 6. Pristopljeni tretji upnik je v predlogu za nadaljevanje odložene izvršbe z dne 13. 4. 2016 navajal, da s pristopom njegove zadeve k vodilni zadevi in zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ter posledično s pridobitvijo prisilne hipoteke in ker je podajo soglasja za odlog izvršbe izrecno zavrnil, niso več izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe, ki so določeni v tretjem odstavku 72. člena ZIZ. Toda na podlagi takšnih navedb predlogu tretjega upnika za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe ni mogoče ugoditi. Sodišče prve stopnje namreč presoja izpolnjevanje pogojev za odlog izvršbe na predlog upnika v času odločanja o predlogu upnika. Če so ti pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršbo. Če k že odloženi izvršbi naknadno pristopi nov upnik, se vanjo vključi v stanju izvršbe, kot je ta v času njegovega pristopa. Do pristopa že opravljena izvršilna dejanja zanj učinkujejo, od pristopa dalje pa pristopljenemu upniku gredo glede oprave izvršilnih dejanj vse pravice in upravičenja, kot jih ZIZ sicer daje upnikom (prim.: sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 271/2013 z dne 27. 6. 2013). To pomeni, da lahko tudi naknadno pristopljeni upnik predlaga predčasno nadaljevanje odložene izvršbe, vendar pa svojega predloga ne more utemeljiti s trditvami, da pogoji za odlog izvršbe niso (več) izpolnjeni, ker sam ni soglašal s takšnim odlogom, temveč mora za verjetno izkazati, da so prenehali razlogi za odlog izvršbe, to je tisti razlogi, ki jih je v predlogu za odlog izvršbe navedel upnik, ki je predlagal odlog. Tretji upnik v pritožbi pravilno izpostavlja, da sodišče po pravnomočnosti sklepa o odlogu izvršbe in pravnomočnosti sklepov o pristopih ni dolžno pozivati vsakega izmed novih upnikov k podaji soglasja za odlog izvršbe, nima pa prav, ko trdi, da bi moralo sodišče zgolj zaradi neobstoja soglasja naknadno pristopljenih upnikov z odlogom izvršbe ugoditi njihovim predlogom za predčasno nadaljevanje izvršbe.

7. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tretjega upnika, da z zavrnitvijo predloga za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe sodišče naknadno pristopljenemu upniku omejuje izbiro izvršilnih sredstev, oziroma mu začasno onemogoči izvršbo na nepremičnine dolžnika. Naknadno pristopljeni upnik namreč (praviloma) lahko že v času vložitve predloga za izvršbo, kot tudi ob pristopu k izvršbi v vodilni zadevi, na podlagi vpogleda v zemljiško knjigo ve, da ni prvi upnik, temveč da bo pristopil k že dovoljeni vodilni izvršilni zadevi in da je zato v skladu z določbami ZIZ dolžan računati s tem, da bo trpel usodo vodilne zadeve.

8. Nadalje je še neutemeljeno pritožbeno sklicevanje tretjega upnika na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 4489/2011 z dne 24. 10. 2011 (VSL). V tem sklepu je sicer res zapisano, da lahko posamezen upnik predlaga le odlog plačila svoje terjatve, ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Vendar pa tretji upnik jemlje ta zapis izven konteksta celotnega sklepa VSL. Poleg tega, da ne gre za primerljivo situacijo, kot je v obravnavani zadevi, je treba opozoriti, da je bil sklep VSL izdan v času pred spremembo 72. člena ZIZ, ki je začela veljati 30. 7. 2014 (z uveljavitvijo novele ZIZ-J). Bistvo cit. sklepa VSL je v tem, da mora upnik, ki predlaga odlog izvršbe na nepremičnine, pridobiti soglasje vsakega posameznega upnika iz pristopljenih zadev, ker bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika, prav tako prišlo do odloga prodaje nepremičnine. To pa bi vplivalo tudi na položaj vseh ostalih upnikov v pristopljenih zadevah, in bi zato brez njihovega soglasja bilo mogoče odložiti le poplačilo terjatve tistega upnika, ki predlaga odlog izvršbe. Po spremembi 72. člena ZIZ (z novelo ZIZ-J) pa je sedaj izrecno določeno, da mora upnik, ki predlaga odlog izvršbe na nepremičnino, poleg soglasja dolžnika z odlogom predložiti tudi pisno soglasje ostalih pristopljenih upnikov (z odlogom).

9. Ni se mogoče strinjati niti s pritožbenim stališčem tretjega upnika, da bi nasprotno tolmačenje na široko odprlo vrata zlorabam instituta odloga izvršbe, ker bi lahko dolžnik s pomočjo “prijateljskega” upnika iz vodilne zadeve zlahka dosegel pravnomočen odlog izvršbe in s tem preostalim upnikom za relativno dolg čas onemogočil izvršbo na svoje premoženje. Takšne zlorabe v prvi vrsti preprečuje pogoj pridobitve soglasja vseh ostalih pristopljenih upnikov, kot tudi tretji odstavek 74. člena ZIZ, ki določa, da lahko odlog izvršbe na predlog upnika traja največ eno leto ter da lahko upnik predlaga podaljšanje odloga, vendar odlog skupno ne sme trajati dlje od enega leta od izdaje prvega sklepa o dovolitvi odloga. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik pa obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe.

10. Na pritožbeno trditev tretjega upnika, da ga sodišče prve stopnje ni pozvalo k položitvi varščine, torej k izpolnitvi drugega alternativno določenega pogoja za ugoditev predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tretji upnik v predlogu za predčasno nadaljevanje odložene izvršbe ni podal takšnega predloga in ga zato sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno pozvati k položitvi varščine.

11. Po povedanem in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tretjega upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena in 353. členom ZPP ter s 15. členom ZIZ).

12. Tretji upnik je v pritožbi predlagal, da pritožbeno sodišče naloži dolžniku povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, ki pa jih ni specificiral (drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker tretji upnik s pritožbo ni uspel, in njegovih pritožbenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), je pritožbeno sodišče odločilo, da krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).