Jedro

Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna plačati tožeči stranki znesek 476.438,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2014 do plačila ter priznati in dopustiti izvršbo na zastavljene nepremičnine zaradi izterjave navedenega zneska (I. in II. točka izreka sodbe). Kar je tožeča stranka zahtevala več ali drugače, je prvo sodišče zavrnilo (III. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, da mora v roku 15 dni od vročitve sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 9.711,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (IV. točka izreka).

2. Toženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP s predlogom, da pritožbeno sodišče zamudno sodbo v celoti razveljavi, zahtevek upnika zavrže oziroma zavrne ter mu naloži povračilo toženčevih stroškov postopka, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pojasnjuje, da je prejel le povabilo k postopku mediacije s prilogami, zato je na sodišče naslovil pošiljko z izpolnjenim soglasjem k mediaciji. Pri tem pa mu poziv, da na tožbo odgovori, ni bil vročen. Navaja, da ni strokovnjak pravne stroke, da bi lahko vedel, da mora, poleg navedenega, prejeti tudi poziv, da odgovori na tožbo oziroma da mora na tožbo odgovoriti tudi brez posebnega poziva. V dokaz navedb predlaga svoje zaslišanje ter zaslišanje priče N.V., ki opravlja administrativne storitve za toženca in ki bi vedela povedati, kaj je s sodno pošiljko dejansko prejela.

3. Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 318. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/1999 s spremembami – v nadaljevanju ZPP) izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če tožena stranka v roku iz 277. člena ZPP na tožbo ne odgovori in če so izpolnjeni naslednji pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; in da dejstva, na katere se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.

7. Tožena stranka v pritožbi neutemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da je tožencu bila vročena tožba z opozorilom, da bo sodišče v primeru, če v 30 dneh ne bo odgovoril na tožbo, izdalo sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo (277. člen ZPP).

8. Kot izhaja iz listin v spisu je prvo sodišče dne 24. 2. 2014 izdalo odredbo ( list. št. 15) o vročitvi tožbe tožencu, skupaj s prilogami in pozivom z obrazcem Odg-d2, ter z gradivom za mediacijo, ki vsebuje povabilo k mediaciji (obrazec mpr.poziv-g-v3), soglasje k mediaciji ( obrazec m.sogl-pod v1) ter dopis. Vsebina poziva toženi stranki, naj odgovori na tožbo - obrazec Odg -d2 se nahaja na list. št. 16. Iz vročilnice, ki je pripeta k list. št. 18 izhaja, da je bila dne 4. 3. 2014 tožencu vročena sodna pošiljka z naslednjo vsebino: dgp tožbe s prilogami, odgovor (d2), m.poziv.g-v3, m.sogl-pod(1), kar v zvezi z odredbo na list. št. 15 pomeni, da je bila tožencu vročena tožba s prilogami in pozivom na odgovor, skupaj z gradivom za mediacijo.

9. V spisu se torej nahaja podpisana vročilnica, ki ima dokazno moč javne listine in dokazuje domnevno dejstvo, da je toženec prejel tožbo s prilogami ter pozivom, da v roku 30 dni nanjo odgovori (prvi odstavek 224. člena ZPP). Toženec pritožbene trditve, da pošiljka ni vsebovala poziva za odgovor na tožbo, ne more izpodbiti s predlaganim dokazom lastnega zaslišanja ter z zaslišanjem zaposlenega pri P. d.o.o., ki opravlja administrativne storitve za toženca. Toženec namreč ne zatrjuje, da bi poštno pošiljko prejela P. d.o.o., zato v njej zaposlena N.V. ni mogla neposredno zaznati, kaj se je v poštni pošiljki, ki jo je prejela tožena stranka, dejansko nahajalo. Zgolj dokaz z lastnim zaslišanjem stranke, s katerim stranka dokazuje zatrjevanje o neresničnosti dejstev, izhajajočih iz javne listine, pa je glede na dokazno moč javne listine neprimeren dokaz.

10. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).