Jedro

Opravljanje odvetništva je neločljivo povezano s posameznikom kot fizično osebo in torej odvetnik, ki se mu delno omeji poslovna sposobnost, ne izpolnjuje več enega od pogojev za opravljanje tega poklica. Pri tem ni pomembno, ali odvetnik opravlja poklic samostojno ali kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi, saj mora v obeh primerih za opravljanje poklica izpolnjevati povsem enake pogoje.

Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča v Celju o uvedbi postopka osebnega stečaja nad tožnikom. Sodišče zato meni, da je imela tožena stranka v tem sklepu uradni podatek, torej podlago za sprejem odločitve v skrajšanem ugotovitvenem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožnik, odvetnik iz Celja, izbriše iz imenika odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije iz razloga po 7. točki prvega odstavka 30. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). V obrazložitvi je pojasnila, da je dne 13. 4. 2016 prejela sklep Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. St 313/2016 z dne 5. 2. 2016, ki je postal pravnomočen dne 27. 2. 2016, iz katerega izhaja, da se je na predlog banke A., d.d., nad tožnikom pričel postopek osebnega stečaja. Upravni odbor tožene stranke se je na seji dne 14. 4. 2016 s tem sklepom seznanil ter ugotovil, da zaradi uvedbe stečajnega postopka tožnik ne izpolnjuje več vseh kumulativno določenih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica iz 25. člena ZOdv in zato na podlagi drugega odstavka 59.a člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Statut) sprejel sedaj izpodbijano odločitev. Po določbi 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se namreč z začetkom postopka osebnega stečaja omeji poslovna sposobnost stečajnega dolžnika. Oseba, ki ni popolnoma poslovno sposobna, pa ne izpolnjuje več vseh pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.

2. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj ga ponovno vpiše v imenik odvetnikov. Tožena stranka je odločitev sprejela po skrajšanem postopku in na lastno pobudo po tem, ko se je seznanila s sklepom sodišča o uvedbi postopka osebnega stečaja. Svojo odločitev utemeljuje s trditvijo, da je tožnikova poslovna sposobnost omejena. Tožnik meni, da omejitve, ki jih določa 386. člen ZFPPIPP, ob uvedbi osebnega stečaja v ničemer ne omejujejo opravljanja odvetniškega poklica, poleg tega pa je kot odvetnik zaposlen pri Odvetniški družbi B., o.p., d.o.o., in lahko zato zastopa stranke odvetniške družbe brez vsakih omejitev. Poslovna sposobnost, kot je določena v 25. členu ZOdv, se namreč nanaša na poslovno sposobnost opravljati poklic odvetnika, kar pomeni, da je odločitev tožene stranke nezakonita. V postopku izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov iz razloga, da ta ni več vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica, se ugotavlja ali odvetnik opravlja ta poklic vestno in pošteno, pri čemer se navedba, da je zoper odvetnika začet stečajni postopek, nanaša na odvetnika, ki opravlja tak poklic kot posameznik ali zoper odvetniško družbo, kjer je zaposlen. Zoper tožnika pa stečajni postopek ni bil uveden kot zoper odvetnika, pač pa zoper njega kot fizično osebo. Kot fizična oseba še vedno izpolnjuje vse pogoje za opravljanje odvetniškega poklica in uvedba stečajnega postopka ni zadosten razlog za njegovo izključitev iz Odvetniške zbornice. Kolikor bi temu bilo tako, bi morala tožena stranka iz imenika izbrisati vse odvetnike, ki so imeli kadarkoli blokiran račun ali bili vpleteni v sporne finančne tokove ali ki poslujejo preko fiduciarnih računov, in podobno. Tožnik je po izobrazbi diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom in je ves čas delal kot odvetnik. S tem, ko je tožena stranka odločila, da ga izbriše z imenika odvetnikov, je kršila 34. člen Ustave RS (pravica do osebnega dostojanstva in varnosti) in 49. člen Ustave RS (pravica do svobode dela). S tako odločitvijo mu je namreč onemogočila pojavljanje na trgu dela in mu odvzela vsako možnost nadaljnjega preživljanja, namesto da bi mu kot stanovska organizacija v kriznem času stala ob strani. Tožnik meni, da je tožena stranka neupravičeno izvedla postopek kot skrajšani postopek, saj je za njega sporni izbris življenjskega pomena. Pri tem je postopala tudi v nasprotju s 59.č členom Statuta, ki določa, kaj se mora upoštevati pri odločitvi o izbrisu odvetnika iz imenika odvetnikov ter mu tako odvzela možnost do pojasnil in navedb v postopku.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo. Po določbi 2. točke prvega odstavka 25. člena ZOdv je eden od pogojev za opravljanje odvetniškega poklica tudi (popolna) poslovna sposobnost (fizične) osebe, ki želi opravljati ta poklic. Oseba, ki opravlja odvetniški poklic, mora ta pogoj izpolnjevati ves čas opravljanja poklica. Odvetništvo in opravljanje odvetniškega poklica je neločljivo povezano s posameznikom, ki ga opravlja in zato ni mogoče ločeno govoriti o tožniku kot o fizični osebi in o tožniku kot odvetniku. Za presojo zakonskih pogojev za vpis v imenik odvetnikov tudi ni pomembno ali posameznik odvetništvo opravlja kot samostojni poklic ali pa kot odvetnik, zaposlen v odvetniški družbi drugega odvetnika, saj mora v obeh primerih izpolnjevati enake pogoje. Šele z vpisom v imenik odvetnikov namreč pridobi posameznik pravico opravljati odvetniški poklic, ki ga lahko opravlja sam ali kot zaposlen v odvetniški družbi. Tožena stranka se ne strinja s tožnikom, ki navaja, da mu je z odločitvijo odvzela možnost za nadaljnje pojavljanje na trgu dela in s tem možnost preživljanja. Tožnik je univerzitetni diplomirani pravnik in lahko nastopa na trgu dela tudi v drugačnem svojstvu kot le odvetnik. Tožena stranka je odločitev sprejela v skrajšanem postopku, saj je dejansko stanje ugotovila na podlagi uradnih podatkov, ki jih je toženi stranki posredovalo sodišče. Tožena stranka je zgolj ugotavljala ali tožnik še izpolnjuje pogoj popolne poslovne sposobnosti in že na podlagi sklepa o uvedbi postopka osebnega stečaja ugotovila, da je ta tožniku omejena. Tožena stranka je nosilka javnega pooblastila in mora ves čas paziti, da so v imenik vpisani le posamezniki, ki za opravljanje odvetniškega poklica izpolnjujejo vse pogoje. Tožnikovo sklicevanje na določbo 59.č člena Statuta prav tako ni utemeljeno, saj se to določilo uporablja za primere, ko se iz imenika odvetnikov izbriše odvetnika, ki stori disciplinsko kršitev, medtem ko je bil tožnik iz imenika izbrisan zato, ker ne izpolnjuje več vseh zakonskih pogojev za opravljanje odvetniškega poklica. Tožena stranka sodišču predlaga, naj tožbo zavrne, tožnik pa naj ji povrne stroške postopka.

4. Tožnik se je na odgovor tožene stranke odzval s pripravljalno vlogo z dne 31. 3. 2016 in vztrajal pri vseh svojih tožbenih navedbah. Meni, da tožena stranka ni pojasnila v čem je omejen za opravljanje odvetniškega poklica z vidika poslovne sposobnosti. Omejitve poslovne sposobnosti po stečajnem postopku so posebej urejene za stečajne dolžnike fizične osebe in stečajne dolžnike zasebnike. Med slednje spada tudi odvetnik, ki opravlja dejavnost kot samostojno dejavnost. Tožnik dejavnosti odvetnika ne opravlja kot samostojne dejavnosti, pač pa je zaposlen v odvetniški družbi. V postopku osebnega stečaja je kot fizična oseba in ne kot odvetnik. Njegova sposobnost opravljati odvetniški poklic kot zaposleni v odvetniški družbi torej z uvedbo postopka osebnega stečaja ni v ničemer omejena, pač pa se vse omejitve nanašajo le na njegovo razpolaganje z osebnim premoženjem.

K točki I izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Posameznik pridobi pravico opravljati odvetniški poklic z vpisom v imenik odvetnikov (tretji odstavek 1. člena ZOdv), ki ga skladno z določbo 31. člena ZOdv vodi tožena stranka. O vpisu, oziroma izbrisu iz imenika odvetnikov odloča v upravnem postopku organ, določen s Statutom, in sicer je to upravni odbor tožene stranke (9. točka 28. člena Statuta). Pobudo za uvedbo postopka o izbrisu odvetnika iz imenika odvetnikov lahko poda pristojni območni zbor odvetnikov, disciplinski organ, komisija za etična vprašanja in častno razsodišče zbornice (prvi odstavek 59a. člen Statuta), lahko pa ta postopek prične tudi upravni odbor tožene stranke na lastno pobudo (drugi odstavek 59a. člen Statuta). V obravnavanem primeru je upravni odbor tožene stranke postopek za izbris tožnika iz imenika odvetnikov pričel na lastno pobudo po tem, ko je tožena stranka dne 13. 4. 2016 prejela sklep Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. St 313/2016 z dne 5. 2. 2016, ki je postal pravnomočen dne 27. 2. 2016, s katerim je bil nad tožnikom uveden postopek osebnega stečaja.

7. Tožena stranka je odločitev, da tožnika izbriše iz imenika odvetnikov, sprejela na podlagi 7. točke prvega odstavka 30. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena ZOdv. Eden od pogojev, da je posameznik lahko odvetnik, je namreč tudi ta, da je poslovno sposoben, tožena stranka pa v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je tožnikova poslovna sposobnost z uvedbo postopka osebnega stečaja omejena in zato tega pogoja ne izpolnjuje več, s tem pa torej ne več vseh pogojev za opravljanje odvetniškega poklica.

8. Med strankama ni sporno, da je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena s tem, ko je bil nad njim uveden postopek osebnega stečaja. Po določbi 386. člena ZFPPIPP stečajni dolžnik po uvedbi postopka osebnega stečaja ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, brez soglasja sodišča pa ne more najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa ter se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Tožnik meni, da se te omejitve nanašajo nanj kot na fizično osebo, ne pa nanj kot na odvetnika ter da svoj poklic tudi sicer ne opravlja samostojno, pač pa kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi. Sodišče tem tožnikovim tožbenim navedbam ne sledi.

9. 25. člen ZOdv določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati posameznik, da lahko opravlja odvetniški poklic, med drugim tudi pogoj, da je poslovno sposoben (2. točka prvega odstavka 25. člena ZOdv), kar gre razumeti, da mu ta poslovna sposobnost ni niti odvzeta niti omejena. Tako kot se pogoji za opravljanje odvetniškega poklica, preden oseba postane odvetnik, presojajo za posameznika kot fizično osebo, to, po mnenju sodišča, velja tudi v primeru, ko se presoja ali odvetnik, ki opravlja ta poklic, pogoje še izpolnjuje. Sodišče soglaša s toženo stranko, da je opravljanje odvetništva neločljivo povezano s posameznikom kot fizično osebo in da torej odvetnik, ki se mu delno omeji poslovna sposobnost, ne izpolnjuje več enega od pogojev za opravljanje tega poklica. Pri tem ni pomembno ali odvetnik opravlja poklic samostojno ali kot zaposleni odvetnik v odvetniški družbi, saj mora v obeh primerih za opravljanje poklica odvetnika izpolnjevati povsem enake pogoje. Šele po tem, ko posameznik pridobi pravico opravljati odvetniški poklic, ima namreč možnost, da se kot odvetnik zaposli v odvetniški družbi. Sodišče torej trdi, da posameznik, ki ne izpolnjuje več vseh pogojev za opravljanje odvetniškega poklica, torej da, med drugim, ni popolnoma poslovno sposoben, ne more biti več vpisan v imenik odvetnikov in zato odločitvi tožene stranke pritrjuje.

10. Neizpolnjevanje pogoja poslovne sposobnosti kot enega od pogojev za opravljanje odvetniškega poklica ne gre enačiti s pogojem, da je lahko odvetnik samo tista oseba, ki je vredna zaupanja za opravljanje tega poklica (7. točka prvega odstavka 25. člena ZOdv). Če se ugotovi, da tega pogoja odvetnik ne izpolnjuje, se namreč postopek izbrisa izvede po 59ca. členu Statuta. Ta, med drugim, določa, da se šteje, da odvetnik tega pogoja na izpolnjuje, če je zoper njega začet stečajni postopek. Sodišče meni, da ZOdv in Statut razločujeta med tem, ko se stečajni postopek začne proti odvetniku kot zasebniku in tem, ko se začne postopek proti odvetniku kot fizični osebi. V prvem primeru se presoja ali je zaradi uvedenega stečajnega postopka odvetnik še vreden zaupanja za opravljanje tega poklica (torej se presoja izpolnjevanje pogoja po 7. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv), medtem ko gre v drugem primeru za ugotovitev ali je zaradi uvedbe postopka osebnega stečaja odvetnikova poslovna sposobnost, ki jo mora izpolnjevati za opravljanje tega poklica, omejena (torej se presoja izpolnjevanje pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv). V obravnavanem primeru je bil zoper tožnika uveden postopek osebnega stečaja, v katerem se je njegova poslovna sposobnost omejila, kar pomeni, da tožnik ne izpolnjuje več pogoja po 2. točki prvega odstavka 25. člena ZOdv za opravljanje odvetniškega poklica. Prav zato njegovega primera ne gre enačiti s primeri, ko so, kot navaja v tožbi, odvetnikom blokirani računi, ko so vpleteni v sporne finančne tokove, ko poslujejo preko fiduciarnih računov in podobno, saj v vseh teh primerih ne gre za osebe, ki bi jim bila poslovna sposobnost omejena, tako kot je bila tožniku.

11. Tožnik meni, da mu je tožena stranka s tem, ko je sprejela odločitev o njegovem izbrisu iz imenika odvetnikov, onemogočila nadaljnje delo, pojavljanje na trgu in ogrozila njegovo eksistenco. Sodišče se pridružuje toženi stranki v odgovoru na tožbo, da je tožnik po svoji izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom in da lahko še vedno opravlja poklic pravnika, le da ne izpolnjuje več pogojev, da bi ga opravljal na način, kot ga je doslej, torej kot odvetnik.

12. Sodišču tudi ni sporno, da je tožena stranka postopek izbrisa tožnika iz imenika odvetnikov vodila po pravilih skrajšanega ugotovitvenega postopka. Po določbi 2. točke prvega odstavka 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) organ lahko takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jim ima organ in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic, oziroma pravnih koristi. Odločitev tožene stranke temelji na pravnomočnem sklepu Okrožnega sodišča v Celju o uvedbi postopka osebnega stečaja nad tožnikom. Sodišče zato meni, da je imela tožena stranka v tem sklepu uradni podatek, torej podlago za sprejem odločitve v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Iz tega razloga zato tudi ni utemeljena tožnikova tožbena navedba, da bi morala tožena stranka po določbi 59č. člena Statuta upoštevati tudi težo kršitev in njene posledice, stopnjo odgovornosti, predhodno ravnanje tožnika, morebitne predhodno uvedene in ustavljene postopke izbrisa iz imenika, tožnikovo pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.

13. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev, je sodišče, skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.