Up-189/96

25.9.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe F. K. iz L. na seji senata dne 25. septembra 1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba F. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 45/94 z dne 27.2.1996, v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela SRS št. Sp 2173/86 z dne 22.1.1987 ter odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani št. 198/86 z dne 16.10.1986 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče združenega dela SRS je v delovnem sporu pravnomočno odločilo, da se potrdi sklep disciplinske komisije in delavskega sveta, na podlagi katerih je pritožniku prenehalo delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Revizijo pritožnika je Vrhovno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da je zaradi istih očitanih dejanj proti njemu že tekel kazenski postopek (zaradi kaznivega dejanja grabeža v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe), ki pa se je končal s pravnomočno oprostilno sodbo pred Temeljnim sodiščem v Mariboru, Enota v Slovenskih Konjicah št. K 137/86 z dne 7.3.1988, ki jo je v tem delu Višje sodišče v Mariboru tudi potrdilo in je s tem postala pravnomočna. Postopek, ki je tekel pred disciplinsko komisijo in sodiščem združenega dela pa je temu postopku identičen, saj je podana ista dejanska in pravna podlaga, le dva različna organa sta odločala o isti stvari. S tem je podana kršitev prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari po 31. členu Ustave.

3.Po 31. členu Ustave nihče ne sme biti obsojen ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen ali obsojen. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Zoper pritožnika je zaradi kaznivega dejanja grabeža v zvezi s kaznivim dejanjem zlorabe pravic ali položaja odgovorne osebe (142. člen v zvezi s tretjim odstavkom 133. člena tedanjega KZ SRS; Uradni list SRS št. 12/77) v kazenskem postopku bila izdana oprostilna sodba. Vendar izpodbijane sodne odločbe niso bile izdane v kazenskem postopku, pač pa v delovnem sporu, pri čemer torej ni šlo za ponovno odločanje o isti stvari, ampak zgolj za primer, ko je neko dejanje najprej obravnavalo sodišče v kazenskem postopku z vidika pravnih posledic na kazenskopravnem področju (obstoj kaznivega dejanja grabeža), kasneje pa drugo sodišče v delovnem sporu z vidika pravnih posledic na delovnopravnem področju. Sodišča v delovnem sporu niso ugotavljala obstoja kaznivega dejanja, ampak so po kriterijih delovnega prava ugotovila, da obravnavano dejanje pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja (v smislu drugega odstavka 54. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, Uradni list SFRJ št. 60/89), zaradi katerega so izrekla disciplinski ukrep delovnopravne narave, ne pa kazenske sankcije.

4.Kršitev 31. člena Ustave s tem ni podana; glede na to, da očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Ur.l RS št. 15/94) v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj ter sodnika dr. Lojze Ude in Franc Testen.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj