Jedro

Do odločitve o predlogu za izvršbo je na predpisan način dokazana zapadlost vsaj nekaterih obrokov. Glede zapadlih obrokov je sodna poravnava izvršljiva in je izvršilni naslov.

Od dejstva, ki ni razvidno iz zapisnika o sodni poravnavi, je odvisna zapadlost celotne terjatve, kar je treba dokazati na predpisan način.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o predlogu za izvršbo

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo.

2. Upnica v pravočasno vloženi pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, tako da se predlogu za izvršbo ugodi in izda sklep o izvršbi, ter zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sodna poravnava II P 1639/2014, sklenjena 26. 5. 2016 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, na podlagi katere je upnica predlagala izvršbo, (še) ni izvršilni naslov za izterjavo terjatve v celoti. Upnica namreč ni dokazala zapadlosti celotne terjatve v skladu z določbo drugega odstavka 20. člena ZIZ, saj le ta ne izhaja iz zapisnika o poravnavi, upnica pa ni predložila javne listine, po zakonu overjene listine ali pravnomočne odločbe, s katero bi zapadlost terjatve dokazovala. Višje sodišče se s tem v zvezi sklicuje na razloge, navedene v izpodbijanem sklepu. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da ne more izkazati negativnega dejstva, da dolžnik ni predložil potrdila o plačilu posamičnega obroka ter da ni ob zapadlosti 30. 5. 2016 plačal prvega obroka. Ravno od tega dejstva, ki ni razvidno iz zapisnika o sodni poravnavi, je odvisna zapadlost celotne terjatve, kar je treba dokazati na predpisan način.(1)

5. Kljub navedenemu pa je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za izvršbo (v celoti) materialnopravno nepravilna, ker je s samim zapisnikom o poravnavi dokazana zapadlost posameznih obrokov. Iz zapisnika namreč izhaja zapadlost prvega obroka v višini 550,00 EUR v plačilo 30. 5. 2016 ter zapadlost naslednjih zaporednih obrokov vsakega 30. dne v mesecu za tekoči mesec, tako da je, do odločitve o predlogu za izvršbo (smiselna uporaba 311. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), na predpisan način dokazana zapadlost vsaj nekaterih obrokov. Glede zapadlih obrokov je torej sodna poravnava izvršljiva in je izvršilni naslov.

6. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sklepa ne more sámo spremeniti, ker ima dolžnik pravico do ugovora, o katerem odloča sodišče prve stopnje.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep o predlogu za izvršbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. VSL sklepa I Ip 369/2010 z dne 12. 5. 2010, I Ip 2693/2013 z dne 13. 11. 2013.