Jedro

Razlog, da tožeča stranka ne more nastopiti posesti na nepremičninah, ki jih je pridobila v izvršilnem postopku, ni pravno utemeljen razlog, ki bi nalagal izdajo odločbe o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih delih v gozdovih bivšemu lastniku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo o izvedbi sanitarne sečnje in preventivnih varstvenih del v gozdovih odredil, da mora tožeča stranka na parcelah k.o. ..., št. 3916/10, gozdno gospodarska enota ..., odsek/manual N12/09001 opraviti sanitarno sečnjo, to je sečnjo okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja in preventivna varstvena dela ali zagotoviti njihovo izvedbo. Pri tem mora posekati in izdelati 75 dreves iglavcev in 0 dreves listavcev oziroma 58 m3 iglavcev ter 0 m3 listavcev, skupaj 58 m3 označenega drevja (1. točka izreka); po končani sečnji in spravilu lesa urediti sečišče ter odpraviti oziroma sanirati poškodbe v gozdu in gozdnih prometnicah (2. točka izreka); dela morajo biti opravljena v 14 dneh po vročitvi te odločbe (3. točka izreka); sečnjo in spravilo lesa je treba opraviti tako, da se gozd čim manj poškoduje, posebej pa gozdna tla, gozdno mladje, preostalo drevje v gozdu in gozdne prometnice (4. točka izreka); ter navedel, da pritožba ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bilo pri rednem opravljanju dejavnosti javne gospodarske službe ugotovljeno, da je potrebno na v izreku navedenih parcelah, v skladu z 29. členom Zakona o gozdovih, zaradi zagotovitve biotskega ravnovesja opraviti nujna dela oziroma dela, ki so določena v izreku. Drevje, ki ga je treba posekati, je v gozdu označeno. V nadaljevanju navaja, kako je treba opraviti sečnjo in urediti sečišče ter ravnati z lesom. Opozarja, da če dela ne bodo opravljena v roku in na način, kot je naveden v izreku te odločbe, je dolžan njihovo izvedbo zagotoviti Zavod za gozdove Slovenije na stroške stranke. Pritožba zoper to odločbo pa po 1. odstavku 29. člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG) ne zadrži njene izvršitve. Strokovno pomoč dobi stranka pri krajevni enoti Zavoda. Za dela bo v primerih, ko to določa Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove, stranki izdan ustrezen material in obračunano sofinanciranje.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zavrnil. V obrazložitvi glede na pritožbeni ugovor, da bi morala biti obveznost naložena prejšnjemu lastniku A.A. iz razloga, ker ima ta nepremičnino v posesti, glede na 28. člen ZG navaja, da je bila izpodbijana odločba izdana na podlagi 29. člena ZG, ta pa v 1. odstavku jasno določa, da se izda odločbo lastniku gozda. Kot neutemeljeno zavrača tudi, kdaj so razlogi za izdajo odločbe nastali.

Tožeča stranka izpodbija prvostopno odločbo in meni, da je ta nejasna. Meni, da ni jasno, kaj pomeni, da mora tožeča stranka posekati in izdelati 75 dreves. O kakšni izdelavi in proizvodnji naj bi šlo v konkretni zadevi, ji ni jasno, kar pomeni, da je izrek nejasen in neizvršljiv. Prvostopni organ ne more z odločbo zahtevati, kar ni logično, da bi morala tožeča stranka izdelati 75 dreves iglavcev. Ker je odločitev nekonsistenta in neizvršljiva, je že samo iz tega razloga podana kršitev določb ZUP ter je zato potrebno izpodbijano odločbo kot neutemeljeno in neizvršljivo razveljaviti ter postopek ustaviti. V nadaljevanju pa meni, da je prvostopni organ napačno uporabil določbo 28. in 29. člena ZG, ker ni uporabil dikcije 28. člena, ki se smiselno uporablja za 28. člen in 29. člen. ZG določa, da lastniki in drugi uporabniki gozdov izvajajo vse v skladu s predpisi, kar pomeni, da bi morala glede na zatečeno stanje prvostopna odločba glasiti na dejanskega uporabnika gozda, to je A.A.. V svoji pritožbi je tožeča stranka podrobno opisala, kako je prišla do navedene nepremičnine in sicer kot upnik v izvršilnem postopku ter da mu še sedaj prejšnji lastnik – v izvršilnem postopku dolžnik, ni izročil kupljene nepremičnine v posest, zato je potreben poseben izvršilni postopek. Glede na navedeno dikcijo ZG bi moral prvostopni organ z odločbo naložiti obveznost neposrednemu posestniku, torej tistemu, ki ga ZG v svojem 28. členu opredeljuje kot „drugega uporabnika gozdov“. Stranka v postopku je lahko le tisti, ki razpolaga z gozdom oziroma ga ima dejansko v posesti in ga eksploatira. Le takšnemu je mogoče naložiti obveznost sanitarne sečnje. Pri tožeči stranki pa je iz spisa razvidno, da ni posestnik ter se ob pomoči države – sodišča trudi, da bi prišel do posesti, vendar mu dolžnik to onemogoča. Tožeči stranki je zaradi ravnanj bivšega lastnika onemogočeno izvrševanje lastninske pravice v smislu obveznosti po ZG, zato mu prvostopni organ ne bi smel naložiti obveznosti, ki je ne more izvršiti. Vse to mora sodišče upoštevati že zaradi načela pravičnosti. Predlaga odpravo odločbe prvostopnega organa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je pravilno tožeča stranka kot lastnik gozdne parcele določena za izvršitev obveznosti izvedbe sanitarne sečnje.

Uvodoma tožeča stranka ugovarja, da je izrek odločbe v 1. točki nejasen v delu, ko se ji nalaga, da mora „posekati in izdelati 75 dreves“, ker gre za nelogično in neizvršljivo obveznost. Sodišče ugovoru v navedeni smeri ne more slediti. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe gre v zadevi za nujen ukrep – opravo sanitarne sečnje, zaradi stanja, ki v gozdu ne zagotavlja biotskega ravnovesja. Ugovor oziroma razumevanje tožeče stranke, ki razume izraz „izdelati“ v smislu „proizvodnje“ in zato pod vprašaj postavlja jasnost odločbe, sodišča ne prepriča. Gre za izraz stroke, ki bi ga tožeča stranka ob pripravljenosti, da odločbo izvrši, lahko razjasnila pri krajevni enoti Zavoda za gozdove, ki je odločbo izdala, kot ji je pojasnjeno v obrazložitvi. Ker gre po mnenju sodišča za jasen izrek odločbe, tudi ni utemeljen ugovor o njeni nemožnosti izvršitve, iz istega razloga, s katerim sodišče utemeljuje jasnost izreka.

Pri naložitvi obveznosti je organ tudi pravilno uporabil materialno pravo. Napačno je v zadevi, v zvezi z nosilcem naložene obveznosti, sklicevanje na 28. člen ZG. Po tej določbi morajo lastniki in drugi uporabniki gozdov izvajati vse s predpisi o varstvu gozdov predpisane ukrepe za preprečitev in zatrtje rastlinskih bolezni in prenamnoženih populacij žuželk, ki lahko porušijo biotsko ravnovesje v gozdu ter za preprečitev druge škode v gozdovih. Gre za drugačne vrste obveznosti kot izhajajo iz 29. člena ZG. Obveznosti iz 28. člena ZG ne segajo oziroma se na nanašajo na izkoriščanje substance gozda – posek drevja kot je vsebina 29. člena ZG. Taka obveznost je, kot upravičenje izvrševati lastninsko pravico na stvari (uživati plodove iz nepremičnine), lahko naložena le lastniku gozda (enaka razlaga izhaja tudi iz funkcij gozda opredeljenih v 5. točki 1. odstavka 3. člena ZG). Razlog, da tožeča stranka ne more nastopiti posesti na nepremičninah, ki jih je pridobila v izvršilnem postopku, ni pravno utemeljen razlog, ki bi nalagal izdajo odločbe bivšemu lastniku. Iz priloženih dokazil pa po mnenju sodišča tudi ne izhaja, da bi bila tožeča stranka onemogočena pri prevzemu posesti na parceli 3216/10 k.o. ... oziroma, kot je že zgoraj rečeno, pa tudi če je bila, to ni pravno utemeljen razlog, ki bi preprečeval izdajo odločbe kot obravnavana, lastniku gozda.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10; v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.