Up-40/98

7. 5. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 7. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča, št. II Ips 19/96 z dne 26. 11. 1997, sodbo Višjega sodišča v Mariboru, št. Cp 1227/94 z dne 9. 5. 1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Mariboru, Enote v Mariboru, št. III P 763/93 z dne 15. 6. 1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Ustavni pritožnik ni uspel v pravdi z zahtevkom, da mu mora tožena stranka ČZP B. Z. plačati 40 000 000 SIT odškodnine.

Zahteval jo je predvsem za nepremoženjsko, delno pa za premoženjsko škodo, ki da jo je utrpel, ker je časopis B. v rubriki "Noč ma svojo moč" objavil članek o tem, da je A. A. zavrela kri in je najprej z razgrajanjem doma motil sosede, potem pritiskal na njihove zvonce, nakar so ga odpeljali policaji.

2.Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je sporno časopisno pisanje le poročilo o dogodku in ne gre za "javno razglašen utrip iz zasebnega življenja", kot trdi tožnik, in da iz tega poročila tudi ni mogoče razbrati, da gre za osebo s priimkom A. in imenom A., zato odškodninskemu zahtevku manjka temelj.

Pritožbeno sodišče je tako presojo potrdilo in dodalo, da je toženec dobil podatke o zapisanem dogodku po ustaljeni poti od policijske postaje, tako da za njihovo točnost ne more odgovarjati. Vrhovno sodišče je v zavrnilni sodbi še ugotovilo, da tožnikovi očitki toženi stranki ne letijo na zbiranje in obdelovanje podatkov v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, temveč na kršenje pravice do zasebnosti; in da tudi pomotna zamenjava imena s priimkom, ki se je pripetila policijski postaji ("A. A." namesto "A. A.", kot navedejo običajno), ni povečala tožnikove razpoznavnosti.

3.Pritožnik zatrjuje, da mu je z vsemi tremi sodbami kršena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), pravica do varstva osebnega dostojanstva (34. člen Ustave), pravica do varstva človekove zasebnosti (35. člen Ustave), pravica do varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave) in prepoved mučenja (15. člen Ustave). Smiselno predlaga razveljavitev teh sodb, povrhu še oceno višine njegovega odškodninskega zahtevka.

4.Pravica do sodnega varstva zagotavlja tudi pritožniku, da bo o njegovih pravicah odločalo neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. To pravico je pobudnik s pravdanjem na vseh treh stopnjah uresničil.

5.Ali je objavljeno poročilo pomenilo napad na pritožnikovo osebno dostojanstvo oziroma na nedotakljivost njegove zasebnosti in na varstvo njegovih osebnih podatkov, so presojala sodišča.

Ugotovila so, da za take kršitve človekove pravice v obravnavanem primeru ne gre. Ustavna pritožba sicer ni še ena stopnja rednega sojenja in Ustavno sodišče v postopku zaradi ustavne pritožbe praviloma ne presoja, ali sta bila med sojenjem materialno in procesno pravo prav uporabljena in ali je bil dejanski stan v celoti in prav ugotovljen. Ker pa pritožnikov odškodninski zahtevek temelji neposredno na zatrjevani kršitvi osebnostnih pravic pritožnika, Ustavno sodišče vendarle ugotavlja, da pritožnikove človekove pravice s samo pravnomočno sodno odločitvijo očitno niso bile kršene. Kakšnega drugega načina kršitve, razen z odločitvijo samo, pritožnik sodiščem ne očita.

6.Kako naj bi mu bila z izpodbijanimi sodbami kršena pravica iz 18. člena Ustave (prepoved mučenja), pritožnik ne pojasni, nakaže le, da misli na duševne bolečine. Ker v pritožbi in reviziji take kršitve ne zatrjuje, bi prišla kot utemeljitev ustavne pritožbe v poštev le taka kršitev, storjena s sodbo Vrhovnega sodišča. Tak morebiten pritožnikov očitek pa je očitno neutemeljen: izpodbijana sodba ne vsebuje ničesar, kar bi količkaj kazalo na kršitev prepovedi mučenja.

7.Ker torej z izpodbijanimi sodbami očitno niso bile zagrešene kršitve človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnik, ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić.

Sklep je sprejel z dvema glasovoma proti enemu, proti je glasoval sodnik Ude.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude