Jedro

Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve, da gre pri nasutju gramoza za enkratni dogodek. Res je, da se v sodni praksi enkratno motilno dejanje ne šteje za pravno relevantno motenje posesti, če se z njim ne poseže bistveno v obstoječe posestno stanje ali v dosedanji način izvrševanja posesti (npr. če gre za parkiranje avtomobila za krajši čas ali kaj podobnega). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Toženka je sicer res naročila nasuti gramoz na sporni del zemljišča le enkrat, vendar pa je s tem vzpostavila stanje, ki traja še vse do danes, saj nasuti gramoz ostaja na spornem delu zemljišča in je zemljišče tožnikov na gramoziranem delu posledično še zmeraj kvalitativno spremenjeno (permanentnost posega v posest).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v II. točki izreka v delu, s katerim je zavrnjen zahtevek:

1.da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni vzpostaviti zadnje mirno posestno stanje na delu zemljišča, parcela 199 ..., ki v naravi predstavlja celoten pas zemljišča, kot je označeno na priloženi skici 1 (priloga tožbe), na način, da na tem delu oziroma pasu zemljišča, odstrani nasuti gramoz, nasuje zemljo in to površino ozeleni z gozdno podrastjo,

2.da se toženi stranki tudi v prihodnje prepoveduje s takšnimi ali podobnimi motilnimi dejanji, torej z nasutjem gramoza, posegati v neposredno posest tožečih strank na spornem zemljišču ter

3.da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti nastale pravdne stroške

III.ter v III. točki izreka in se zadeva v tem obsegu sodišču prve stopnje vrne v nov postopek.

II.V preostalem (I. točka izreka ter del II. točke izreka v zvezi z zavrnitvijo zahtevka za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja z obvestitvijo pristojne geodetske službe o odstranitvi mejnikov in s ponovno namestitvijo mejnikov s strani geodetske službe, vključno z zavrnitvijo zahtevka za prepoved bodočega motenja, ter glede dela zahtevka, ki se glasi "sicer to lahko storijo tožniki sami") se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.V predmetni zadevi je tožeča stranka (v nadaljevanju tožniki) proti toženi stranki (v nadaljevanju toženki) vložila tožbo zaradi motenja posesti. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo v delu, v katerem so tožniki zahtevali vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja s prenehanjem vožnje po parceli 199 ... in prepovedjo vožnje po zemljišču tožnikov v prihodnje (I. točka izreka). V preostalem, t.j. glede prestavitve mejnikov in nasutja gramoza na sporen del zemljišča, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in tožnikom naložilo, da toženki v celoti povrnejo pravdne stroške (III. točka izreka).

2.Zoper takšno odločitev se pravočasno po pritožujejo tožniki. Sklep izpodbijajo v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Nasprotujejo zavrženju tožbe v delu, ki se nanaša na vožnjo po spornem zemljišču in v tej zvezi izpostavljajo, da je sodišče prve stopnje na pripravljalnem naroku 7. 3. 2024 dovolilo spremembo tožbe z dne 12. 12. 2023, kljub temu pa "nato poseglo v lastno odločitev ter odločilo, da gre za spremembo istovetnosti zahtevka in ne zgolj za njegovo konkretizacijo". Že v tožbi so navajali, da so kljub večkratnemu opozarjanju, da voženj po njim lastnem zemljišču ne dovoljujejo, videli nasut in gramoziran del zemljišča, kot izhaja iz tožbenega zahtevka. Grajajo dokazno oceno sodišča prve stopnje glede prestavitve mejnikov. Ne strinjajo se z materialnimi zaključki sodišča prve stopnje, da je šlo pri nasutju gramoza za enkratno motilno dejanje. V zvezi z nasutjem gramoza tudi menijo, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je bilo mnenje, da je bila gramoz nasut le na delu spornega zemljišča, tožbeni zahtevek zavrniti le delno, ne pa v celoti. Pavšalno uveljavljajo tudi protispisnost. Glede na navedeno tožniki sodišču druge stopnje predlagajo, da pritožbi ugodi in sklep sodišče prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter posledično spremeni tudi stroškovno odločitev, tako da toženki naloži plačilo pravdnih stroškov tožnikov. Podrejeno naj sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo temu sodišču vrne v novo odločanje. Priglašajo stroške.

3.Toženka v pritožbenem odgovoru zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške.

4.Pritožba je delno utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP preizkusi sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Pritožba tožnikov je pretežno usmerjena v obsežno povzemanje prvostopenjskih razlogov ter vsebine postavljenega tožbenega predloga, zato je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 360. člena ZPP obravnavalo zgolj pritožbene navedbe, ki so razumljive in za predmetno odločitev odločilnega pomena.

7.Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti v pritožbi grajanih niti po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, vendar je zaradi delno zmotnega materialnopravnega naziranja nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8.Pritožba se sklicuje na pritožbeni razlog protispisnosti (po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), o katerem govorimo takrat, ko je sodišče prve stopnje v sodbo napačno povzelo vsebino listin oziroma izpovedbo prič, torej takrat, ko je sodišče navedlo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ta pritožbeni razlog ni del uradnega pritožbenega preizkusa, zato ga sodišče druge stopnje opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi. Navedbe v pritožbi, da je zavrnitev zahtevka neutemeljena in protispisna, ker je sodišče prve stopnje "slepo sledilo navedbam toženke", pa ne ustrezajo zgoraj navedenim procesnim predpostavkam, zato vsebinski preizkus protispisnosti ni dopusten.

Glede zavrženja tožbe v zvezi s prepovedjo voženj

9.Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da prvostopenjsko sodišče ne bi smelo zavreči tožbe v delu, ki se nanaša na vožnjo po spornem zemljišču. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje o tem že opredelilo v 8. in 11. točki izpodbijanega sklepa, kjer je pravilno pojasnilo, da je treba tožbo na motenje posesti vložiti v roku 30 dni, odkar je posestnik zvedel za nastalo motenje (32. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ), da so tožniki za nastalo motenje v obliki vožnje zvedeli že 5. 5. 2023, tožbo pa razširili na prepoved vožnje šele 12. 12. 2023, zato je njihova tožba v tem delu prepozna in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. Na pravilnost prvostopenjske odločitve ne more vplivati dejstvo, da je pred tem sodišče prve stopnje glede prepovedi bodočih voženj dovolilo spremembo tožbe, saj dovolitev spremembe tožbe ne prejudicira odločitve o glavni stvari. Pritožbene navedbe, da so tožniki že v tožbi podali navedbe, da toženki niso dovolili vožnje po spornem zemljišču, za pravočasnost tožbe v delu, ki se nanaša na prepoved voženj, ne zadošča, saj takšnega tožbenega zahtevka v sami tožbi z dne 2. 6. 2023 niso postavili.

Glede prestavitve mejnikov

10.Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da je toženka premaknila mejnike. Sodišču druge stopnje se v tej zvezi dvom v dokazno oceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva. Sodišče prve stopnje je v 17. točki obrazložitve prepričljivo pojasnilo, da dokazni postopek ni potrdil navedb tožnikov, da so bili mejniki prestavljeni s strani toženke ali po njenem naročilu, ker je toženka, zaslišana kot stranka, to zanikala in izpovedala, da so bili mejniki ves čas na istem mestu, poleg tega pa tožniki, ki so zgolj pavšalno trdili, da so bili mejniki prestavljeni med gramoziranjem, za svoje trditve niso predložili prepričljivih dokazov, kar pa predložene fotografije niso bile (kot podrobneje pojasnjeno v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa).

Glede nasutja gramoza

11.Med pravdnimi strankami ni bilo spora o tem, da je toženka z namenom sanacije meseca aprila leta 2023 naročila, da se na parcelo tožnikov (parcela 199 ...) razvleče nekaj gramoza na delu, po katerem se je zaradi del na njeni nepremičnini (parcela 425/6 ...) nekajkrat peljal tovornjak in delovni stroj. Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje zaključilo, da so bili tožniki posestniki zemljišča, na katerem je toženka opravila gramoziranje. Gramoziranje je sicer ocenilo kot motilno ravnanje, saj je bilo s tem spremenjeno in utrjeno prej zatravljeno gozdno zemljišče, kot izhaja iz 15. točke obrazložitve izpodbijane sodbe. Kljub temu je tožbeni zahtevek zavrnilo, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, iz razloga, ker gramoziranje ni bilo izvedeno v dolžini 28,1 metra vzdolž toženkine parcele, kot je izhajalo z tožbenega zahtevka, temveč v manjšem obsegu (16. točka obrazložitve), drugič pa iz razloga, ker je bilo gramoziranje zgolj enkratni dogodek (19. točka obrazložitve).

12.Po mnenju pritožbenega sodišča sta oba nosilna razloga sodišča prve stopnje napačna. Prvi razlog je napačen iz razloga, ker po pravilih logičnega mišljenja več vsebuje tudi manj, kar pomeni, da je v tožbenem zahtevku, kjer je opredeljen obseg motenja v širini 4 m in dolžini 28,1 m, zajeto tudi motenje, ki je morda bilo izvršeno v manjšem obsegu (sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč ugotavlja, da sporna gramozirana pot kmalu po tromeji zavije na toženkino parcelo). Pritrditi je pritožbi, da so tožniki v postopku na prvi stopnji tako opisno kot s tožbi priloženo skico (priloga A11) in tudi z navedbo gramozirane kvadrature (171 m²), dovolj določno opredelili obseg zatrjevanega motenja oziroma območje, na katerem naj bi toženka dala nasipati gramoz. Prostorske meje zatrjevanega motenja so enako kot v navedbah jasno opredelili tudi v tožbenem predlogu, v njem pa so se sklicevali tudi na grafično prikazan obseg gramoziranega zemljišča v skici, ki je bila priložena tožbi. Glede na navedeno je tožbeni zahtevek dovolj natančno opredeljen. Zato bi sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je bilo motenje posesti izvedeno vsaj na delu spornega zemljišča, moralo ugotoviti obseg motenja in delno ugoditi tožbenemu zahtevku, ne pa zavrniti tožbeni zahtevek v celoti.

13.Ni pravilno stališče toženke, ki je tekom postopka na prvi stopnji navajala, da je zahtevek tožnikov nedoločen in neizvršljiv, ker je gramoz na nepremičnini tožnikov nasut v manjšem obsegu, kot se uveljavlja s tožbo. To stališče je povzelo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je tožnike na naroku za glavno obravnavno 12. 12. 2023 pozvalo, da ustrezno konkretizirajo kvadraturo zemljišča, v katerega je z gramoziranjem posegla toženka. Vprašanje, ali je bil s strani toženke oziroma po njenem naročilu gramoziran celoten s tožbo zajet del nepremičnine tožnikov ali pa zgolj manjši del le-tega, namreč ni vprašanje določno oziroma določljivo oblikovanega tožbenega zahtevka, temveč vprašanje njegove delne (ne)utemeljenosti, o čemer bi moralo meritorno odločiti sodišče prve stopnje, kot utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. V kolikor tožniki prostorsko gledano posestno varstvo zahtevajo v širšem obsegu, jim je to varstvo mogoče priznati tudi v ožjem obsegu.

14.Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje v 19. točki obrazložitve, da gre pri nasutju gramoza za enkratni dogodek. Res je, da se v sodni praksi enkratno motilno dejanje ne šteje za pravno relevantno motenje posesti, če se z njim ne poseže bistveno v obstoječe posestno stanje ali v dosedanji način izvrševanja posesti (npr. če gre za parkiranje avtomobila za krajši čas ali kaj podobnega). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. Toženka je sicer res naročila nasuti gramoz na sporni del zemljišča le enkrat, vendar pa je s tem vzpostavila stanje, ki traja še vse do danes, saj nasuti gramoz ostaja na spornem delu zemljišča in je zemljišče tožnikov na gramoziranem delu posledično še zmeraj kvalitativno spremenjeno (permanentnost posega v posest).

15.Pravilna je odločitev prvostopenjskega sodišča glede zavrnitve tožbenega zahtevka v delu, ki se glasi "sicer to lahko storijo tožniki sami". Sodišče prve stopnje je namreč v 20. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da se ta del zahtevka nanaša na opravo izvršilnih dejanj, kar je predmet odločanja v izvršilnem, ne pa pravdnem postopku.

16.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi tožnikov skladno s 3. točko 365. člena ZPP delno ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, razvidnem iz I. točke izreka tega sklepa in zadevo sodišču prve stopnje v tem obsegu vrnilo v novo odločanje.

17.Za razveljavitev izpodbijanega sklepa v že zgoraj navedenem delu in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje se je sodišče druge stopnje odločilo z ozirom, da bi z drugačno odločitvijo pregloboko poseglo v pravico pravdnih strank do obravnavanja (22. člen Ustave RS - v nadaljevanju URS) ter pritožbe (25. člen URS), kot ustavno varovanih procesnih jamstev. Sodišče prve stopnje sploh ni natančno presojalo obsega motenja na spornem delu zemljišča, kar predstavlja zaokrožen sklop dejanskih vprašanj, ki morajo biti presojana na dveh sodnih stopnjah.

18.V okviru novega postopka naj sodišče prve stopnje upošteva pravna naziranja pritožbenega sodišča in dopolni ugotovitve dejanskega stanja v smeri, da ugotovi obseg motenja posesti z gramoziranjem (pri čemer sodišče prve stopnje na že sprejete dokazne sklepe ni vezano), nato pa odloči, v kakšnem obsegu je (ne)utemeljen tožbeni zahtevek, ki se nanaša na gramoziranje zemljišča tožnikov.

19.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

20.Pritožba zoper ta sklep po 357.a členu ZPP ni dovoljena.

-------------------------------

1.Le-ta se glasi: "I. Toženka je dolžna v roku osem dni vzpostaviti zadnje mirno posestno stanje na delu zemljišča, parcela št. 199 ..., ki v naravi predstavlja celoten pas zemljišča, kot je označeno na priloženi skici 1 (k tožbi), in sicer od mejnega kamna med parcelo 425/2 ... in parcelo 199 ... ter vzdolž parcele 425/6 ... v širini 4 m, ki sega v parcelo 199 ... ter dolžini 24,1 m po dolžini parcele 199 ... ter dolžini 28,1 m po meji parcele 425/6 ..., in sicer na način, da v skladu z Zakonom o katastru nepremičnin obvesti pristojno geodetsko službo o odstranitvi mejnika med parcelama številka 425/2 ... in parcelo 199 ..., ter mejnika med parcelo št.425/6 ... in parcelo 199 ..., ter da geodetska služba nato ponovno postavi manjkajoča mejnika. Toženka naj pas zemljišča, ki je označen na skici 1, ki je priloga te tožbe, in ki ga je brez kakršnega koli soglasja v celotni dolžini nasula z gramozom, vzpostavi v prejšnje posestno stanje z odstranitvijo gramoza, nasutjem zemlje ter ozelenitvijo (gozdna podrast), v nasprotnem primeru pa lahko prejšnje stanje vzpostavijo lastniki na stroške toženke. II. Toženki se prepoveduje, da v prihodnje s takšnimi in podobnimi motilnimi dejanji, torej z nasutjem gramoza, posega v neposredno posest tožnikov, zlasti se toženki prepoveduje s takimi in podobnimi dejanji posegati v neposredno posest tožnikov na zgoraj opisanem zemljišču, vse v roku osem dni." V isti točki izreka je tudi bil zavrnjen zahtevek tožnikov na povrnitev pravdnih stroškov.

2.Glej npr. VSM sodba I Cp 495/2024 z dne 22.10.2024.

3.VSM sodba I Cp 253/2022 z dne 25.05.2022 in in J. Zobec v Ude, Galič (ur.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana 2009, str. 415.

4.Z ozirom na to, da je toženka spremembi tožbe nasprotovala, je prvostopenjsko sodišče skladno s prvim 185. členom ZPP pravilno najprej pristopilo k odločanju, ali spremembo tožbe dovoli, nato pa odločilo o utemeljenosti spremenjene (razširjene) tožbe.

5.Toženka je tožnikovo posest priznala s tem, ko je prvo tožnico in četrtega tožnika poklicala ter ju prosila, če lahko uporablja njihovo zemljišče za namene gradnje, kar pomeni, da sama ni bila v posesti tega zemljišča.

6.Glede obsega motenja se je tožbeni zahtevek glasil: "celoten pas zemljišča, kot je označeno na priloženi skici 1 (k tožbi), in sicer od mejnega kamna med parcelo 425/2 ... in parcelo 199 ... ter vzdolž parcele 425/6 ... v širini 4 m, ki sega v parcelo 199 ... ter dolžini 24,1 m po dolžini parcele 199 ... ter dolžini 28,1 m po meji parcele 425/6 ..".

7.Glej npr. VSL sklep II Cp 2831/2013 z dne 15.01.2014, VSL sklep II Cp 132/2024 z dne 14.02.2024, VSL sklep II Cp 63/2022 z dne 31.01.2022 VSM sklep I Cp 548/2015 z dne 22.09.2015.

8.Glej določbo prvega odstavka 225. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v skladu s katero se na podlagi izvršilnega naslova (npr. sklepa o motenju posesti), po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.

9.VSRS sklep Cp 37/2022 z dne 18. 1. 2023.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 426 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 32, 33, 33/1 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 25

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.