Jedro

ZPP ne predpisuje, da je izvedenec dolžan stranke vabiti na informativni ogled kraja nezgode, takšna dolžnost pa ne izhaja niti iz strankam zagotovljene pravice do izjave. To je tudi razumljivo, saj informativni ogled izvedenca ni del dokaznega postopka. Dokaze izvaja sodišče in ne izvedenec s sodelovanjem strank. Šele sodišče bo tisto, ki bo dokaz z izvedencem izvedlo (in strankam ob tem omogočilo uresničitev pravice do izjave) tako, da bo mnenje, ki ga je strankam vročilo, na naroku, na katerega sta obe stranki povabljeni, vpogledalo in izvedenca zaslišalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu za raziskavo prometnih nezgod priznalo nagrado in stroške v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja v skupnem bruto znesku 747,77 EUR.

2. Zoper ta sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da izvedenec naloge, ki mu jo je naložilo sodišče, še ni opravil. Na ogled kraja škodnega dogodka, čeprav mu je sodišče to naložilo, namreč ni vabil pravdnih strank. Mnenje je zato neuporabno, saj temelji na napačnih vstopnih podatkih oziroma izhodiščih. Tožnik tudi v okviru danih pripomb ne zahteva dopolnitve mnenja, ampak ugovarja, da izvedenec dela ni opravil in zahteva, da se ogled ponovno opravi. Opozarja še na to, da v konkretnem primeru ne obstaja popoln policijski zapisnik, fotografije kraja prometne nesreče in s strani policije ali strokovnjaka izdelana skica kraja prometne nesreče. Izvedenec ni upošteval trditev tožnika in njegove izpovedbe, ampak je za podlago mnenja uporabil le grafične podatke iz laične sheme, ki jo je v spis vložil tožnik zaradi lažje predstave. Mnenje bi bilo drugačno, če bi bil na ogledu z izvedencem tudi tožnik in bi izvedenec uporabil podatke, ki bi jih ob tem pridobil od tožnika. Mesta ogrožanja (začetek umikanja), mesto začetka padca in mesto, kjer je tožnik obležal, v konkretnem primeru niso nesporni in razvidni iz fotografij. Prav tako ni bilo zavornih sledi tožnikovega kolesa ali drugih prej obstoječih objektivnih podatkov, ki bi jih lahko izvedenec z empiričnimi in preverljivimi rezultati ogleda lahko zgolj dopolnjeval brez sodelovanja pravdnih strank na ogledu samem. Tožnik bi izvedencu ob ogledu lahko pokazal, kje in kako se je pripeljal do ovinka, kje je zagledal avtomobil, kako je reagiral in kje in kako je padel ter se ustavil. Ker izvedenec strank ni povabil na ogled, je storil postopkovno napako (kršitev načela kontradiktornosti), to pa je imelo za posledico uporabo napačnih vstopnih podatkov in nepravilno in nepopolno izvedeniško mnenje. Izvedenec zato (še) ne more dobiti plačila za delo, ki ga je opravil mimo navodil sodišča. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka in izvedenec na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik svojo trditev, da izvedenec naloge, ki mu jo je dalo sodišče, ni opravil in zato (še) ni upravičen do plačila, opira na dejstvo, da na ogled, ki ga je opravil, kljub izrecnemu navodilu sodišča, ni povabil strank.

6. Ker iz sklepa z dne 20. 2. 2018 (list. št. 43) res izhaja navodilo izvedencu, da si ogleda kraj škodnega dogodka, na ogled pa povabi tudi pravdni stranki in njuna pooblaščenca, česar ni storil1, ni dvoma, da je s tem kršil dano navodilo. Postavlja pa se vprašanje, ali je to res podlaga za trditev, da naloženega dela ni opravil in da je s takim ravnanjem posegel tudi v pravico strank do izjave. Odgovor je negativen.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da je bil izvedenec dolžan stranke vabiti na informativni ogled kraja nezgode. Tega ZPP ne predpisuje, takšna dolžnost pa ne izhaja niti iz strankam zagotovljene pravice do izjave. To je tudi razumljivo, saj informativni ogled izvedenca ni del dokaznega postopka. Dokaze izvaja sodišče in ne izvedenec s sodelovanjem strank. Šele sodišče bo tisto, ki bo dokaz z izvedencem izvedlo (in strankam ob tem omogočilo uresničitev pravice do izjave) tako, da bo mnenje, ki ga je strankam vročilo, na naroku, na katerega sta obe stranki povabljeni, vpogledalo in izvedenca zaslišalo2. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da pri ogledu, ki ga je opravil izvedenec, tudi ni šlo za ogled v smislu izvedbe dodatnega dokaza, ki ga na podlagi 252. člena ZPP lahko na zahtevo izvedenca izvede sodišče, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne za to, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje. Na presojo, da izvedenec na ogled ni bil dolžan povabiti pravdnih strank, ob povedanem ne more vplivati (drugačno) navodilo sodišča prve stopnje v sklepu, saj takšno navodilo nima zakonske podlage. Okoliščina, da je izvedenec ogled opravil sam, zato ne more biti podlaga za sklep, da dela (še) ni opravil in da mu zato plačilo (še) ne pripada.

8. Podlage za sklep, da izvedenec do plačila ni upravičen, pa ne morejo predstavljati niti navedbe, s katerimi pritožnik graja izhodišča, ki jih je izvedenec uporabil za izdelavo svojega mnenja. Te navedbe namreč pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izdelanim mnenjem in ne vsebujejo razlogov, ki se nanašajo na pravilnost izpodbijanega sklepa o odmeri nagrade izvedencu. Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem ni pravno upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade3. Pritožbeni očitki o z napakami obremenjenem in neuporabnem mnenju zato v tem pogledu ne morejo biti relevantni, bo pa sodišče prve stopnje pripombe pritožnika moralo obravnavati v nadaljevanju postopka in morebitne pomanjkljivosti, napake ali nejasnosti odpraviti bodisi z zaslišanjem izvedenca na naroku, bodisi tako, da bo opravilo ogled skupaj z izvedencem.

9. Glede na opravljeno delo je izvedenec na podlagi 249. člena ZPP upravičen do nagrade in stroškov za do sedaj opravljeno delo, ki jih je sodišče prve stopnje odmerilo po predloženem računu v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožba višine nagrade in stroškov ne izpodbija, uradni preizkus v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pa ni pokazal niti nobene uradoma upoštevne kršitve.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

11. Pritožbeni stroški zoper procesni sklep predstavljajo del pravdnih stroškov. O njih bo zato odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

1 Iz prvega odstavka točke 22 izvedeniškega mnenja (list. št. 53) izhaja, da je izvedenec ogled opravil sam. Strank in njunih pooblaščencev nanj ni povabil, saj je na ogledu posnel oziroma izmeril le križišče, to pa so objektivni, vedno preverljivi podatki o kraju nezgode. 2 Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v zadevah II Cp 1121/2011, II Cp 71/2013, I Cp 1826/2015, I Cp 520/2016, VS RS pa v zadevi II Ips 132/2017. 3 Glej odločbe pritožbenega sodišča v zadevah VSL III Cp 6074/2005, II Cp 3976/2009, I Cp 1968/2010, I Cpg 11/2011 in druge.