Jedro

Neprava stvarna služnost je služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost in ki se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V takih primerih se glede nastanka in prenehanja uporabljajo določila zakona, ki urejajo osebne služnosti. Torej zakon izrecno določa, da se pravila o osebnih služnostih uporabljajo le glede ustanovitve in prenehanje te služnosti, izrecne določbe o prenosljivosti neprave stvarne služnosti pa SPZ ne vsebuje. Iz navedenega izhaja, da če bi zakon želel, da je neprava stvarna služnost neprenosljiva, bi jo uredil v poglavju o osebni služnosti. Premoženjske pravice so v dvomu prenosljive, neprenosljive so samo tiste premoženjske pravice, katerih zakon ali njihova narava določata, da so vezane na točno določeno osebo. Ker je neprava stvarna služnost izvzeta iz poglavja o osebnih služnostih, torej neprenosljivost neprave stvarne služnosti ni določena z zakonom. Sicer pa za prenos neprave stvarne služnosti ne govori niti njena pravna narava. Glede na povedano ne drži, da izvršba na nepravo stvarno služnost ni dovoljena.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 2. 2024 dovolilo izvršbo zoper dolžnika zaradi glavnice v višini 512.399,22 EUR z zamudnimi in pogodbenimi obrestmi in stroški izvršilnega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet, z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnih stvari, z rubežem denarne terjatve, ki jo ima oziroma jo bo imel dolžnik do svojega dolžnika A. d.d. in B. d.o.o. (točka I izreka) ter odločilo, da se upniku priznajo izvršilni stroški v višini 204,30 EUR, ki jih je dolžan dolžnik plačati v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka). Pod točko II izreka je predlog za izvršbo glede predlaganega izvršilnega sredstva rubeža in prodaje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic (neprave stvarne služnosti dolžnika z ID pravice 000, ki je vpisana pri glavni nepremičnini z ID znakom parcela 1 in pri nepremičnini z ID znakom parcela 2) zavrnilo.

2. Zoper II. točko sklepa vlaga upnik po svojih pooblaščencih pravočasno pritožbo ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, sklep v točki II razveljavi in samo odloči v zadevi tako, da se izvršba dovoli tudi glede predlaganih izvršilnih sredstev rubeža dolžnikovih nepravih stvarnih služnosti. Podrejeno pa, da sodišče pritožbi ugodi, sklep v točki II razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek skupaj s stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da je materialno pravno stališče sodišča prve stopnje, da izvršba za nepravo stvarno služnost ni dovoljena, napačno. 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ) navaja le, da se glede nastanka in prenehanja neprave stvarne služnosti uporabljajo pravila o osebnih služnostih ne pa torej glede prenosa. Neprava stvarna služnost se lahko prosto prenaša v pravnem prometu. Tudi iz sodne prakse izhaja, da so neprave stvarne služnosti praviloma prenosljive. Neprava stvarna služnost po namenu večinoma ni vezana na določeno osebo. V konkretnem primeru neprava stvarna služnost ni namenjena določeni osebi, temveč opravljanju določene dejavnosti, to je obratovanju sončne elektrarne. Stališče, da lahko imetnik pravice v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi prenese nepravo stvarno služnost na tretjo osebo le s soglasjem lastnika nepremičnine, je zmotna. Pa tudi če bi stališče sodišča držalo, to še vedno ne pomeni, da služnost ni prenosljiva, le da se zahteva še voljna komponenta lastnika nepremičnine. To komponento pa bo v konkretnem primeru nadomestil sklep sodišča o izvršbi na nepravo stvarno služnost. 3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s 226. členom SPZ je neprava stvarna služnost, služnost, ki je po svoji vsebini stvarna služnost in ki se lahko ustanovi tudi v korist določene osebe. V takih primerih se glede nastanka in prenehanju uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo osebne služnosti. Torej zakon izrecno določa, da se pravila o osebnih služnostih uporabljajo le glede ustanovitve in prenehanje te služnosti, izrecne določbe o prenosljivosti neprave stvarne služnosti pa SPZ ne vsebuje. Enako pravno stališče je zavzel tudi dr. prof. Miha Juhart (glej Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, 2004, stran 928). Iz navedenega komentarja izhaja, da če bi zakon želel, da je neprava stvarna služnost neprenosljiva, bi jo uredil v poglavju o osebni služnosti. Navaja še, da so premoženjske pravice v dvomu prenosljive, neprenosljive so samo tiste premoženjske pravice, katerih zakon ali njihova narava določata, da so vezane na točno določeno osebo. Ker je neprava stvarna služnost izvzeta iz poglavja o osebnih služnostih, torej neprenosljivost neprave stvarne služnosti ni določena z zakonom. Sicer pa za prenos neprave stvarne služnosti ne govori niti njena pravna narava. V konkretnem primeru stroga vezanost na osebo po mnenju višjega sodišča ne izhaja niti iz namena opravljanja podjema določene osebe, saj je namen opravljanja določene dejavnosti obratovanje sončne elektrarne.

5. V kolikor se sodišče prve stopnje sklicuje v zvezi z neprenosljivostjo neprave stvarne služnosti na pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti za izgradnjo in poslovanje sončne elektrarne, ki ureja pravico do prenosa služnosti v korist tretje osebe le pod pogojem pridobitve predhodnega soglasja lastnika nepremičnine, pa po mnenju višjega sodišča to pomeni le pravno nezmožnost imetnika izvedene pravice, da s to pravico samostojno razpolaga tako, da jo z razpolagalnim pravnim poslom prenese na drugo osebo. To da ima izvedena pravica značilnost samostojne neprenosljivosti določene v pogodbi, pa ne pomeni, da nikoli (z nastopom nobenega drugega pravnega dejstva) ne more preiti na novega imetnika, kot npr. v primeru prisilne izvršbe, ki ne pomeni pravno poslovnega prenosa.

6. Glede na to, da se je sodišče prve stopnje napačno materialno pravno opredelilo do predloga za izvršbo do neprave stvarne služnosti dolžnika za ID pravico 000, ki je vpisana pri glavni nepremičnini z ID znakom parcela 1 (ID 001) in nepremičnini z ID znakom parcela 2 (ID 002) in posledično predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo, je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ).

7. V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje ponovno opredeliti do vseh navedb v predlogu glede izvršbe na predlagano sredstvo izvršbe in o zadevi ponovno odločiti.

8. Izrek o pritožbenih stroških se pridrži v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ za končno odločbo.