Jedro

V času, za katerega tožnik zahteva zamudne obresti (to je od dneva oddaje napotnice do dneva odločitve o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči), rok za izplačilo še ni začel teči. Ker pri izplačilu stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ni nastala zamuda, tožnik do zahtevanih zamudnih obresti ni upravičen.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

V 1. točki izreka sklepa št. Bpp 832/2006 z dne 24. 6. 2013 je Okrožno sodišče v Mariboru zavrnilo zahtevek tožnika za povrnitev zakonskih zamudnih obresti za čas od vrnitve napotnice do izdaje sklepa o stroških v postopku nudenja brezplačne pravne pomoči upravičencu A.A., v 2. točki izreka sklepa pa je popravilo sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 832/2006 z dne 7. 6. 2013 tako, da se prvi stavek obrazložitve pravilno glasi: „Odvetnik B.B. je predložil napotnico v zvezi z izvedbo brezplačne pravne pomoči upravičencu A.A. v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 1045/2006“.

V obrazložitvi sklepa organ za brezplačno pravno pomoč pojasnjuje, da je bila upravičencu z odločbo z dne 14. 12. 2006 dodeljena brezplačna pravna pomoč odvetnika B.B. za zastopanje v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 1045/2006. Odvetnik je dne 14. 6. 2010 službi za brezplačno pravno pomoč vrnil izpolnjeno napotnico. Ker o stroških odvetnika ni bilo odločeno, je tožnik dne 23. 5. 2013 zahteval, da organ o tem odloči. Okrožno sodišče je o stroških postopka odločilo s sklepom z dne 7. 6. 2013, tožnik pa je z vlogo z dne 12. 6. 2013 zahteval zakonske zamudne obresti od vrnitve napotnice do izdaje pravilnega sklepa o stroških. Prav tako je zahteval, da se popravi napaka v obrazložitvi sklepa.

Po mnenju organa zahtevek tožnika za plačilo zakonskih zamudnih obresti ni utemeljen. V zadevi gre namreč za položaj, ki ga ureja Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v 41. členu, po katerem se odvetniška tarifa uporabi le za določitev nagrade in izdatkov za storitve odvetnika v sodnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona (1. 1. 2009), v ostalem pa se uporabi zakon, ki velja v času odločanja, torej ZOdvT. O predlogu odvetnika za odmero plačila zastopanja mora organ za brezplačno pravno pomoč odločiti v roku 15 dni, stroški pa se obračunajo in izplačajo v roku, določenem v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (šesti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju ZBPP). Na omenjeni zakon napotuje tudi drugi odstavek 9. člena ZOdvT, ki določa, da se v primeru, ko odvetnik deluje v okviru brezplačne pravne pomoči, zapadlost stroškov njegove storitve določi po zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za tekoče leto. Odvetnik lahko po veljavnih predpisih zahteva plačilo nagrade in izdatkov le na podlagi izstavljenega računa. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 v 25. členu določa 30-dnevni plačilni rok, ki začne teči naslednji dan po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. Zamudne obresti je tako mogoče zaračunati šele s potekom 30-dnevnega roka, ki začne teči od prejema računa. Po določbi prvega odstavka 54. člena Zakona o javnih financah (v nadaljevanju ZJF) mora imeti namreč vsak izdatek oziroma izplačilo iz proračuna za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za plačilo. Glede na obrazloženo tožnik po mnenju organa ni upravičen do zahtevanih zakonskih zamudnih obresti. Te bi mu pripadale šele z nastopom izvršljivosti sklepa o stroških.

Tožnik vlaga tožbo zoper 1. točko izreka sklepa, v kateri poudarja, da organ za brezplačno pravno pomoč ni odločil o stroških zastopanja v razumnem roku. Od vračila napotnice pa do izdaje sklepa, s katerim je bilo odločeno o povračilu stroškov, so namreč minila več kot tri leta. Tožnik v tožbi opozarja na sistemske napake pri odločanju v postopkih o brezplačni pravni pomoči ter dodaja, da je služba za brezplačno pravno pomoč dolžna odločiti o povračilu stroškov in nagrade odvetniku v razumnem roku, kar zahteva tudi načelo enake obravnave. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločitev ter samo odloči o stvari oziroma vrne zadevo toženki v ponovni postopek. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Med strankama je spor o upravičenosti tožnika do zamudnih obresti v času od dneva oddaje napotnice do dneva, ko je organ odločil o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči v zadevi št. Bpp 832/2006, v kateri je bil tožnik določen za izvajalca brezplačne pravne pomoči. Postopek odločanja o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči ureja ZBPP, ki določa, da je dolžan izvajalec brezplačne pravne pomoči po opravi storitve pravne pomoči strokovni službi za brezplačno pravno pomoč v predpisanem roku predložiti napotnico (prvi odstavek 40. čelna ZBPP), na podlagi katere organ za brezplačno pravno pomoč s sklepom najkasneje v roku 15 dni od prejema popolne napotnice odloči o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči (šesti odstavek 40. člena ZBPP). Priznani stroški se nato obračunajo in izplačajo v roku, ki ga določa zakon, ki ureja izvrševanje proračuna za tekoče leto (sedmi odstavek 40. člena ZBPP). Na omenjeni zakon v zvezi z določitvijo zapadlosti stroškov odvetniške storitve napotuje tudi ZOdvT, po katerem se pred tem veljavna Odvetniška tarifa uporabi le za določitev višine nagrade in izdatkov za storitve odvetnikov v sodnih postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo ZOdvT (to je pred 1. 1. 2009), glede ostalih vprašanj pa se uporabi zakon, ki velja v času odločanja, kot izhaja to iz določbe prvega odstavka 41. člena ZOdvT (tako Upravno sodišče RS v sodbi v zadevi opr. št. I U 57/2011 z dne 29. 11. 2011). V obravnavani zadevi je tako pri presoji zahteve za priznanje zamudnih obresti od stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči treba uporabiti določbo drugega odstavka 9. člena ZOdvT, ki je bila v veljavi v času izdaje izpodbijanega sklepa, po kateri se v primeru, ko deluje odvetnik v okviru brezplačne pravne pomoči, zapadlost stroškov njegove storitve določi po zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije za tekoče leto. V letu 2013, ko je bil izdan izpodbijani sklep, je izvrševanje proračuna urejal Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (v nadaljevanju ZIPRS1415), ki v 25. členu določa, da zapadejo plačila iz državnega proračuna v roku 30 dni po prejemu listine, ki je podlaga za izplačilo. V tem roku je dolžan organ odvetniku obračunati in izplačati stroške nudenja brezplačne pravne pomoči, sicer nastopi pri izplačilu zamuda, v primeru katere je odvetnik upravičen do zamudnih obresti.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik službi okrožnega sodišča za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbo prvega odstavka 40. člena ZBPP popolno napotnico s stroškovnikom predložil dne 14. 6. 2010, organ pa je o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči s sklepom odločil šele po pozivu tožnika dne 7. 6. 2013. Račun, od prejema katerega začne teči 30-dnevni rok za izplačilo iz državnega proračuna (25. člen ZIPRS1415), je tožnik organu predložil dne 28. 6. 2013, kar pomeni, da v času, za katerega tožnik zahteva zamudne obresti (to je od dneva oddaje napotnice do dneva odločitve o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči), rok za izplačilo še ni začel teči. Ker pri izplačilu stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ni nastala zamuda, tožnik tudi po presoji sodišča do zahtevanih zamudnih obresti ni upravičen.

Glede tožnikovega očitka, da organ o priglašenih stroških odvetniške storitve ni odločil v zakonskem roku 15 dni od prejema popolne napotnice, pa sodišče pojasnjuje, da sme stranka v primeru, kadar organ v enostopenjskem postopku o zahtevi stranke ne odloči v predpisanem roku in ne odloči niti na novo zahtevo, sprožiti upravni spor, kot da bi bila njena zahteva zavrnjena (tretji odstavek v zvezi z drugim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). S tožbo v upravnem sporu je imel torej tožnik možnost po sodni poti zahtevati izdajo sklepa o stroških nudenja brezplačne pravne pomoči, a te možnosti ni izkoristil. Ker je izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožnikove zahteve za priznanje zamudnih obresti pravilna in na zakonu utemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je, sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.