Jedro

Vprašanje, ali strokovni sklepi izvedenca pomenijo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 74. člen ZDZdr, je stvar pravnega vrednotenja, ki je pridržano sodišču.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve (I. točka izreka). Odločilo je, da se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče sklep odpravi ter odloči, da se nasprotnega udeleženca sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve.

3. Predlagatelj navaja, da nasprotni udeleženec nujno potrebuje 24-urno oskrbo. Center za socialno delo (CSD) lahko na podlagi 15. člena Zakona o socialnem varstvu (ZSV) nasprotnemu udeležencu nudi socialnovarstveno storitev pomoč na domu, ki jo izvaja pri nasprotnem udeležencu od meseca marca 2020. Center lahko nudi pomoč na domu le v dopoldanskem času, namenjena je pretežno starejšim osebam, ki se ne morejo v celoti oskrbovati in negovati same in imajo zagotovljeno socialno mrežo. S pomočjo se nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu posameznika, vendar le v delnem obsegu. S to storitvijo uporabniku ni mogoče zagotoviti varnosti ter celodnevnega spremljanja in celovite oskrbe, ki jo omogočajo socialnovarstveni zavodi, obseg in čas izvajanja pomoči na domu, ki jo lahko nudi center, je omejen. CSD nasprotnemu udeležencu nudi omenjeno storitev vsak dan v dopoldanskem času med 9.00 in 10.10 uro od ponedeljka do petka. V soboto in nedeljo mu v okviru storitve dostavijo topel obrok. V sodelovanju s sosedi in ljudmi, ki nasprotnega udeleženca poznajo, je center uspel pridobiti začasno socialno mrežo, ki pa temelji na prostovoljni bazi in ni mogoče pričakovati, da bo za nasprotnega udeleženca poskrbljeno v celoti. Pomoč je prosta odločitev posameznikov, kar se lahko v vsakem trenutku spremeni. V času sodnega postopka je najbližja oseba nasprotnega udeleženca , njegov brat A. A., umrl. 4. CSD je sprožil postopek postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, vendar ta institut, ki bi zagotovil dodatno pomoč in skrb nasprotnemu udeležencu, tega ne bo zagotovil v dejanskem okolju, ki zahteva predvsem primarno skrb za higieno, varstvo in ostale življenjske potrebe. Skrbnik ne bo zmogel prevzeti oskrbe za nasprotnega udeleženca, saj ta potrebuje strokovno obliko pomoči, kar mu lahko nudi zgolj socialnovarstveni zavod – dom za starejše osebe.

5. Sodišče ocenjuje, da nasprotni udeleženec nikogaršnjega življenja in zdravja ne ogroža resno in otipljivo, vendar iz mnenja sodnega izvedenca izhaja, da nasprotni udeleženec hudo ogroža svoje zdravje in življenje. V primeru izgube nasprotni udeleženec ni sposoben poskrbeti za samooskrbo in svojo varnost. Izvedenec navaja, da ne more napovedati posledic vedenja nasprotnega udeleženca, saj so te odvisne od zunanjih okoliščin in ne od njegove lastne volje. Dnevna rutina nasprotnega udeleženca se lahko v vsakem trenutku prekine. Nasprotni udeleženec nujno potrebuje 24-urno varstvo in oskrbo. Izvedenec je ugotovil, da se lahko nasprotni udeleženec znajde v zanj nevarni situaciji, iz katere sam ne bo mogel izstopiti oziroma ukrepati v smislu zaščite svojega življenja ali premoženja. Upoštevati je treba, da se trenutno stanje po epidemiji izboljšuje in s tem tudi ukrepi sprejema oseb v institucionalno varstvo.

6. CSD je 18. 5. 2020 prejel informacije s strani socialne oskrbovalke, da ji je nasprotni udeleženec povedal, da naj bi mu dva moška ukradla denarnico, v kateri naj bi bil ves njegov denar. Oskrbovalka mu je pomagala pri iskanju denarnice in bančne kartice, a ju žal nista našla. CSD je želel podati prijavo na policijo, prejeli so informacijo, da je nasprotni udeleženec prijavo že sam podal, vendar je bil zmeden. Ta situacija kaže, da nasprotni udeleženec zaradi svoje bolezni ne more ščititi svojih koristi, v konkretnem primeru premoženjskih koristi. Glede na izgubo denarnih sredstev, si ne bo mogel zagotoviti plačila osnovnih življenjskih stroškov. Predlagatelj se sprašuje, kdaj se lahko ponovno zgodi nepričakovana in ne rutinska situacija. Skrb izraža glede tega, kako velika in konkretna nevarnost mora biti udejanjena pri nasprotnem udeležencu, da se zanj izvede zaščita.

7. Dogodki, ki so bili izpostavljeni v predlogu za sprejem osebe v varovani oddelek in ki so izpostavljeni v pritožbi, niso zgolj hipotetične situacije, temveč se že dogajajo (kraja denarja in s tem ogrožanje premoženjske koristi, plinska bomba, ki je še vedno prisotna v stanovanju, nepoznavanje oseb in s tem možnost zlorabe zaupanja nasprotnega udeleženca). Druge oblike pomoči, ki jih navaja sodišče – konkretno razpoložljiva oblika storitve pomoči na domu, nasprotnemu udeležencu ne zagotavljajo zadostnega nadzora nad njegovim vedenjem in zdravstvenim stanjem ter ne morejo preprečiti, da ne bi povzročil nevarnih situacij. Izpostavljenost nevarnostim za življenje nasprotnega udeleženca ugotavlja tudi sodni izvedenec, ki ga sodišče ni zadosti upoštevalo. Mehki ukrepi socialne države v danem primeru ne zadoščajo. Institucionalno varstvo je tisto, ki bi omogočilo celovito varstvo in skrb za nasprotnega udeleženca.

8. Pritožba ni utemeljena.

9. V skladu s prvim odstavkom 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZDZdr morajo biti za sprejem osebe v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda v primeru, ko oseba sprejem odklanja,1 izpolnjeni naslednji pogoji: – akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno oziroma ni potrebno, – oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, – oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, – ogrožanje iz prejšnje alineje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja – navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialnovarstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), – oseba izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialnovarstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.

10. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v zvezi z izpolnjevanjem navedenih pogojev ugotovilo, da ima nasprotni udeleženec zaradi neopredeljene demence (duševna motnja) hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojih ravnanj, zaradi česar potrebuje stalno oskrbo in varstvo drugih. Hkrati pa je ugotovilo, da ni podano v predlogu zatrjevano ogrožanje lastnega življenja in zdravja oziroma ogrožanja življenja in zdravja drugih. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje po oceni sodišča druge stopnje pravilno zaključilo, da zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca glede na vse okoliščine njegovega življenja v zunanjem svetu ne ustvarja kakih resnih, otipljivih za življenje ali zdravje ogrožujočih stanj, abstraktno ogrožanje pa ne dovoljuje posega v posameznikovo osebno svobodo.

11. Sodišče prve stopnje je napravilo obširno in skrbno dokazno oceno ter pravilno ugotovilo pravno pomembna dejstva tudi v zvezi s spornim pogojem za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda (oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim). Ugotovljenih pravno relevantnih dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 11. točki obrazložitve, predlagatelj v pretežnem delu ne izpodbija. Izpodbija le ugotovitev sodišča, da nasprotni udeleženec v stanovanju nima plinske bombe. Zatrjuje namreč, da je po pričevanju socialne oskrbovanke plinska bomba še vedno v stanovanju, vendar za to trditev dokaza ne predloži, sodišče prve stopnje pa je glede tega pravilno sledilo izpovedi priče A. Š., ki je bila posebej podrobna in ki o življenju nasprotnega udeleženca veliko ve, saj je z njim od sredine letošnjega marca v vsakodnevnem stiku.

12. Predlagatelj pravzaprav nasprotuje pravnemu vrednotenju in pravnim zaključkom sodišča prve stopnje. Opozarja na ugotovitve iz izvedeniškega mnenja ter zatrjuje, da izpostavljeni dogodki (navedeni v predlogu in pritožbi) niso zgolj hipotetične situacije. Glede sodnega izvedenca tako navaja, da iz njegovega mnenja izhaja, da nasprotni udeleženec zaradi svoje psihične motnje hudo ogroža svoje zdravje in svoje življenje, da v primeru izgube nasprotni udeleženec ni sposoben poskrbeti za samooskrbo in posledično svojo varnost, pri čemer sodni izvedenec ni mogel napovedati posledic vedenja nasprotnega udeleženca, ki so odvisne od zunanjih okoliščin. Sodišče prve stopnje je mnenje izvedenca glede medicinskih dejstev in sklepanj sprejelo, vendar je pravilno navedlo, da je vprašanje, ali strokovni sklepi izvedenca pomenijo, da so izpolnjeni pogoji, ki jih določa 74. člen ZDZdr, stvar pravnega vrednotenja, ki je pridržano sodišču. Po skrbni analizi je sodišče prve stopnje zaključilo, da nasprotni udeleženec nikogaršnjega življenja in zdravja ne ogroža resno in otipljivo, s čimer soglaša tudi sodišče druge stopnje in se v izogib ponavljanju na razloge sodišča prve stopnje, ki jih je to navedlo v 12. do 15. točki obrazložitve, sklicuje. Zaključkov sodišča, da nasprotni udeleženec vsakodnevno hodi ven, sledeč rutini, da se ni nikdar izgubil, da ne gre za tavanje, temveč za sprehod, da hodi v trgovino v neposredni soseščini njegovega bloka in ob nedeljah na ženin grob, da je posebej pozoren na avtomobile, cesto vselej prečka čez prehod za pešce, predlagatelj ne izpodbija.

13. Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da bi bil poseg v osebno svobodo nasprotnega udeleženca lahko pravno dopusten, če in ko bi se ogrožanje življenja ali hudo ogrožanje zdravja sčasoma vsebinsko zgostilo in iz abstraktne preraslo v konkretno, otipljivo obliko (npr. če bi se nasprotni udeleženec zunaj izgubil). Pravilni so tudi nadaljnji razlogi sodišča prve stopnje, da bi bila sprememba zagotovo ustrezno zaznana in ostali razlogi v 13. točki obrazložitve, vključno z ugotovitvijo, da tudi glede uporabe štedilnika ni videti, da bi nasprotni udeleženec doslej ravnal kakorkoli problematično. Vznemirjanje sosedov s trkanjem po vratih zaradi iskanja stvari in odgovorov na vprašanja ter neuporaba zaščitne maske v času (sedaj že usihajoče) epidemije COVID-19 pa nista dejanji, ki bi pomenili resno ogrožanje zdravja ali celo življenja kogarkoli.

14. V predlogu za sprejem navedeni razlogi in okoliščine, ki naj bi izkazovali hudo ogrožanje zdravja in življenja nasprotnega udeleženca in drugih so bodisi hipotetične narave (lahko bi pozabil zapreti plin, lahko bi zanetil požar) oziroma ne predstavljajo resnega ogrožanja zdravja ali življenja drugih (trkanje po vratih zaradi iskanja stvari in odgovorov, neuporaba zaščitne maske.2), sodišče prve stopnje je, kot je bilo že navedeno, tudi v zvezi s tem navedlo pravilne razloge.

15. Glede v pritožbi izpostavljene in zatrjevane kraje denarja, o kateri je predlagatelj dobil informacijo 18. 5. 2020 in pritožbi prilaga tudi uradni zaznamek z dne 18. 5. 2020, pa je ugotoviti, da predlagatelj s to navedbo zatrjuje, da nasprotni udeleženec zaradi svoje bolezni ne more ščititi svojih premoženjskih koristi, ne zatrjuje pa (tega tudi ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje), da bi nasprotni udeleženec huje ogrožal svoje premoženje. Predlagatelj sam izpostavlja, da je že sprožil postopek postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, v okviru tega pa bo nasprotnemu udeležencu nudeno varstvo njegovih pravic in koristi.

16. Ker torej pogoj ogrožanja lastnega življenja ali življenja drugih oziroma hujšega ogrožanja lastnega zdravja ali zdravja drugih niti povzročanja hude premoženjske škode (povzročanje hude premoženjske škode ni bilo niti zatrjevano in tudi ne ugotovljeno) v konkretnem primeru ni podan, predlog za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda ni utemeljen, saj morajo biti uvodoma navedeni pogoji za sprejem podani kumulativno.

17. Glede na neizpolnjenost navedenega pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr podroben odgovor na trditve o tem, da trenutno razpoložljiva oblika storitve pomoči na domu nasprotnemu udeležencu ne zagotavlja zadostnega nadzora nad njegovim vedenjem in njegovim zdravstvenim stanjem ter ne more preprečiti, da nasprotni udeleženec ne bi z lastnim vedenjem povzročil nevarnih situacij. Ni dvoma, da nasprotni udeleženec v vsakodnevnem življenju pomoč potrebuje. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa se ta pomoč za zdaj dovolj dobro udejanja brez poseganja v osebno svobodo udeleženca. Predlagatelj pojasnjuje obliko socialnovarstvene storitve pomoči na domu in njeno omejenost in pojasnjuje, da se s pomočjo na domu ne more zagotoviti varnosti ter celodnevnega spremljanja in celovite oskrbe posamezniku, kot mu jo omogočajo socialnovarstveni zavodi. Zatrjuje, da nasprotni udeleženec potrebuje strokovno obliko pomoči in podpore, ki mu jo lahko nudi zgolj socialnovarstveni zavod – dom za starejše osebe. Tovrstne navedbe bi bile odločilne le, če bi bilo ugotovljeno, da nasprotni udeleženec ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Ker ta pogoj ni izpolnjen, kot je bilo že obrazloženo, predlog za sprejem nasprotnega udeleženca na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez njegove privolitve ni utemeljen.

18. Kot je navedlo sodišče prve stopnje (zaenkrat) zadošča pomoč predlagatelju, kot jo prejema. Sam predlagatelj navaja, da je nasprotnemu udeležencu uspel pridobiti začasno socialno mrežo. Utemeljena je navedba, da se ta prosta odločitev glede pomoči, ki jo nudijo posamezniki, lahko spremeni, vendar je bistveno, da zaenkrat ta mreža obstaja in hkrati s socialnovarstveno storitvijo pomoč na domu nasprotnemu udeležencu učinkovito pomaga (glej razloge sodišča prve stopnje v 11. točki obrazložitve, ki niso izpodbijani). Opozarjanje, da je v času sodnega postopka najbližja oseba, t.j. brat nasprotnega udeleženca A. A., umrl, na navedeno v ničemer ne vpliva, saj je ta v postopku izpovedal, da pri nasprotnem udeležencu ni bil že eno leto.

19. Glede na navedeno je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).