Jedro

Revizije je bila vložena zoper pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku, ki ni dosegel predpisane vrednosti iz določbe 2. odstavka 367. člena ZPP (40.000,00 EUR). Poleg tega iz revizije ni razvidno, da je bila vložena po odvetniku, oziroma da jo je vložil toženec, ki je predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Zato je treba revizijo kot nedovoljeno zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo, ki jo je vložil toženec zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 85/2013 z dne 19. 4. 2013. Ugotovilo je, da revizija ni dovoljena tako iz razloga, ker ni bila vložena po osebi, ki bi izpolnjevala pogoje skladno z določbo 1. odstavka 91. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in spremembe) v zvezi z določbo 86. člena ZPP, kot iz razloga nedoseganja predpisane vrednosti spora po določbi 2. odstavka 367. člena ZPP.

Toženec se je zoper takšen sklep pravočasno pritožil. Navaja, da kot laik ni bil seznanjen, da lahko izredno pravno sredstvo vloži samo pooblaščenec ali oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Zato bi ga lahko sodišče pozvalo ter mu skladno z določbo 286. člena ZPP kot prava neuki stranki ustrezno pomagalo in svetovalo. V tej zvezi bi mu omogočilo vložitev drugega pravnega sredstva, to je obnove postopka ali zahteve za varstvo zakonitosti. Poleg tega bi moralo sodišče upoštevati njegovo zdravstveno in socialno stanje, saj se psihiatrično zdravi že od leta 2011 dalje. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje o zavrženju revizije pravilno odločilo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim postopkom kot z izdanim sklepom ni storilo nobene bistvene postopkovne kršitve, na katere je moralo pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

V zadevi gre za presojo dovoljenosti revizije, ki jo je toženec vložil dne 17. 6. 2013 zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 85/2013 z dne 19. 4. 2013. Revizija je izredno nesuspenzivno in dvostransko pravno sredstvo, ki jo stranke lahko vložijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Vendar je revizija, drugače kot pritožba, ki je brez izjeme dovoljena, le omejeno pravno sredstvo. Ena od takšnih omejitev je ta, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi skladno z določbo 3. odstavka 86. člena ZPP opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Vendar pa navedena določba ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Druga omejitev, ki se nanaša na vložitev revizije, pa je predpisana v določbi 2. odstavka 367. člena ZPP, po kateri je revizija dovoljenja, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Če ga ne dosega, je revizija dovoljenja le v primeru, če jo v skladu z določbo 367. a. člena ZPP dopusti sodišče (3. odstavek 367. člena ZPP). Vendar v zadevi ne gre za takšno situacijo.

V konkretnem primeru je iz obravnavane revizije razvidno, da je bila vložena zoper pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o zahtevku, ki ni dosegel predpisane vrednosti iz določbe 2. odstavka 367. člena ZPP. Poleg tega iz revizije ni razvidno, da je bila vložena po odvetniku, oziroma da jo je vložil toženec, ki je predložil dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Zato je imelo sodišče prve stopnje vso podlago, da je toženčevo revizijo kot nedovoljeno zavrglo.

Toženec se v pritožbi sklicuje na slabo zdravstveno stanje in da bi moralo sodišče v njegovem primeru postopati skladno z določbo 286. člena ZPP ter mu dati možnost, da zoper sodbo vloži drugo izredno pravno sredstvo. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča v konkretnem primeru navedena določba ni uporabljiva, saj se nanaša na procesno vodstvo oziroma predpisana ravnanja predsednika senata v prvostopenjskem postopku. To pomeni, da navedena določba ZPP v ničemer ne napotuje stranke na možnost vložitve izrednih pravnih sredstev, ki so sicer predvidena v drugih določbah ZPP. Na drugačno odločitev v zadevi tudi ne vpliva toženčevo zdravstveno stanje oziroma je takšen razlog za presojo dopustnosti revizije brezpredmeten.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).