Jedro

Ker izvenzakonski partner ne šteje za družinskega člana po Zakonu o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi in ker izenačenje pravic zakonskih in izvenzakonskih partnerjev po ZZZDR ne velja na drugih področjih, če poseben zakon tako ne določa, se izvenzakonski partnerici ne prizna pravica do oskrbnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 9.12.2002. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Upravne enote P. z dne 22.4.2002. S to odločbo je prvostopni organ ugodil zahtevi za priznanje pravice do oskrbnine za mladoletno H.T. za čas, ko je bil njen oče P.V. vpoklican v obvezno 30-dnevno usposabljanje za opravljanje nalog zaščite in reševanja, zahtevo za priznanje oskrbnine tožnici - zunajzakonski partnerici P.V. pa je zavrnil. Izvenzakonska skupnost po Zakonu o varstvu družinskih članov oseb v obvezni vojaški službi (Uradni list SRS, št. 8/78, v nadaljevanju slovenski zakon), ki se sklicuje na Zakon o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi (Uradni list SFRJ, št. 18/76, v nadaljevanju nekdanji jugoslovanski zakon) ni izenačena z zakonsko skupnostjo in se torej izvenzakonski partner ne šteje za družinskega člana osebe, ki je hranilec in je v obvezni vojaški službi.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedla tožena stranka ter se je nanje izrecno sklicevalo (2. odstavek 67. člena ZUS). Pritrdilo je stališču tožene stranke, da niti nekdanji jugoslovanski niti slovenski zakon med družinske člane ne uvrščata izvenzakonskega partnerja hranilca, ki je v obvezni vojaški službi. Oba zakona med družinske člane izrecno štejeta le zakonca (zakonsko ženo) ne pa tudi izvenzakonskega partnerja. Pri tem je pojasnilo tudi, da izvenzakonska skupnost niti po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Uradni list SRS, št. 15/76, 1/89, 14/89 in Uradni list RS, št. 64/01, 16/04) ni izenačena z zakonsko skupnostjo za vse primere, temveč imajo izvenzakonski partnerji enake pravice kot zakonski le v primeru, da materialni zakon tako določa (1. odstavek 12. člena ZZZDR).

Zoper prvostopno sodbo vlaga tožnica pritožbo. Meni, da jo je treba šteti za družinsko članico po ZZZDR, po katerem sta zakonska in izvenzakonska skupnost izenačeni. Sklicuje se na to, da je treba glede na ZZZDR tolmačenje družinskih članov v drugih predpisih razširiti tako, da se izenačijo pravice zakonskih in izvenzakonskih partnerjev. Zato predlaga, da se ji prizna status družinskega člana hranilca in vse pravice, ki iz njega izhajajo, vključno z vsemi stroški in obrestmi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: Kot so tožnici pravilno pojasnili že prvostopno sodišče in tožena stranka ter prvostopni upravni organ, je po ZZZDR izvenzakonski partner res izenačen z zakonskim partnerjem, vendar le za pravice in obveznosti ki jih ureja ZZZDR. V 1. odstavku 12. člena ZZZDR je izrecno določeno da ima izvenzakonska skupnost moškega in ženske zanju enake pravne posledice po ZZZDR, kot jo definira zakonska zveza, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna; na drugih področjih pa ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa. Ker slovenski zakon med družinske člane ne uvršča izvenzakonskega partnerja, temveč izrecno le zakonca, izvenzakonska partnerica nima enakih pravic glede priznanja oskrbnine, kot jih ima zakonska partnerica. V 4. členu nekdanjega jugoslovanskega zakona, na katerega se sklicuje tudi slovenski zakon, so namreč med družinskimi člani našteti le zakonec, zakonski in nezakonski otroci ter posvojenci, pastorki in otroci brez staršev, ki jih je hranilec vzel k sebi, da jih preživlja, starši ter posvojitelj, stari oče, stara mati, praded in prababica po očetu in materi, bratje in sestre.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožničino pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.