Jedro

Tožnica je svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila v smeri, da je izkazala, da je svoje delo opravila in toženca pozvala, da naročene torbice prevzame. S tem se je na toženca prevalilo trditveno in dokazno breme, da je torbice pravi čas in upravičeno grajal.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se glede III. točke izreka izpodbijane sodbe zavrže, glede preostalega se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna povrniti pritožbene stroške tožeče stranke v višini 214,18 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna pri tožeči stranki prevzeti 3000 kosov torbic Clean boy v 15-ih dneh pod izvršbo (I. točka izreka sodbe). Tožena stranka je dolžna tožeči stranki za izdelane torbice Clean boy plačati 15.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki od zneska 7.500,00 EUR tečejo od dne 23. 11. 2013 do plačila, od zneska 7.500,00 EUR pa od 20. 12. 2013 dalje do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo (II. točka izreka sodbe). V presežku glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 7.500,00 EUR za čas od 8. 11. 2013 do 22. 11. 2013 ter od zneska 7.500,00 EUR za čas od 5. 12. 2013 do 19. 12. 2013 ter glede 3. točke tožbenega zahtevka, ki se je glasil, da je tožena stranka dolžna tožeči plačati škodo v znesku 17.410,23 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, je tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške tega postopka (IV. točka izreka sodbe).

2. Tožena stranka se je zoper celotno sodbo pritožila iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti zavrne zahtevek tožeče stranke vse s stroškovno posledico.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da jo višje sodišče zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je v delu, s katero se tožena stranka pritožuje zoper III. točko izreka sodbe, nedovoljena, saj tožena stranka nima pravnega interesa zoper ta del sodbe, ker je v tem delu uspela, ker je bil tožbeni zahtevek v tem delu zavrnjen. Glede točk I., II. in IV. izreka izpodbijane sodbe pa pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali in sicer je tožeča stranka za toženo razvila in izdelovala torbice C. Ugotovilo je, da med strankama ni sporno, da je toženec pri tožnici junija 2013 naročil izdelavo vzorca torbice za izdelek C. Dne 30. 9. 2013 je toženec izdal naročilnico za izdelavo 3000 kosov torbic. Prav tako ni sporno, da sta 5. 10. 2013 sklenili pogodbo o poslovnem sodelovanju (v nadaljevanju Pogodba). Sporno pa je, ali bi morala tožnica upoštevati protokol izdelave torbic, saj toženka trdi, da je Pogodba, ki je določala, da mora pisno potrditi vzorec, veljala tudi za naročilo z dne 30. 9. 2013, torej pred podpisom Pogodbe, tožnica pa, da za to naročilo Pogodba še ni veljala.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pogodbeni odnos strank treba šteti kot ustno sklenjeno podjemno pogodbo upoštevaje 619. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) glede 30. 9. 2013 naročenih 3000 kosov torbic in da je bila zanje tega dne izdana pisna naročilnica. Pogodba o poslovnem sodelovanju je bila sklenjena 5. 10. 2013 in se torej določbe te pogodbe ne morejo nanašati na naročilo z dne 30. 9. 2013, pač pa za to naročilo veljajo določila OZ o podjemni pogodbi.

7. Pritožnica se takšni odločitvi sodišča prve stopnje upira in obširno navaja, da je sodišče v tem primeru zmotno ugotovilo dejansko stanje, saj se Pogodba z dne 5. 10. 2013 in protokol izdelave torbic, kot je določen v prvem členu te Pogodbe, nanašata tudi naročilo torbic, ki je bilo dano 30. 9. 2013. Toženka namreč trdi, da vzorca torbic za naročilo iz prve točke izreka izpodbijane sodbe (prevzem 3000 kosov torbic) ni pisno potrdila, kot to izhaja iz Pogodbe, zato jih ni dolžna prevzeti, niti plačati.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo vse predložene listine, zaslišalo več prič in temeljito izvedlo celoten dokazni postopek, vključno z ogledom izdelanih torbic ter na tej podlagi opravilno obširno dokazno oceno. Pritožbeno sodišče nima razlogov, da tako ugotovljenemu dejanskemu stanju ne bi verjelo, saj pritožbene navedbe niso uspele izpodbiti dejanskega stanja, kot ga je podalo sodišče prve stopnje. V nadaljevanju obrazložitve se bo pritožbeno sodišče opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).1

9. Nima prav pritožnica, ko trdi, da je tožeča stranka sama zatrjevala, da je tudi za sporno naročilo veljala Pogodba, ker je v tožbi navedla, da „sta stranki sklenili Pogodbo dne 5. 10. 2013 v zvezi z danimi naročili“ in da je zato sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje v zvezi s časovno veljavnostjo Pogodbe. Sodišče prve stopnje je v 21. točki obrazložitve natančno pojasnilo svoje razloge, ki jih sodišče druge stopnje v celoti povzema in dodaja, da iz 17. člena Pogodbe (priloga A5) same izhaja, da prične veljati z dnem podpisa obeh strank in datum, ki je naveden, je 5. 10. 2013. 10. Poleg tega so trditve pritožnice, da je tožnica priznavala veljavnost Pogodbe tudi za sporno naročilo 3.000 torbic izvezete iz konteksta celotne tožbe in pripravljalnih vlog tožnice. Iz nadaljevanja tožbe namreč izhaja, da je tožnica na podlagi Pogodbe pričakovala dodatna naročila toženke in si pripravila materiale za velike količine torbic, ki naj bi jih za toženko izdelala. Poleg tega je tožnica v svoji prvi pripravljalni vlogi (l. št. 31) izrecno navedla, da je toženec tožnici dal naročilo za 3.000 torbic pred podpisom Pogodbe in tega ni trdila šele po zaslišanju priče B., kot to napačno navaja pritožnica.

11. Ker je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da za naročilo 3.000 torbic ni veljala Pogodba in s tem protokol pisnega potrjevanja vzorca, pač pa je šlo za ustno sklenjeno podjemno pogodbo, pritožbene trditve glede nespoštovanja protokola po Pogodbi niso bistvene. Za odločitev so bistvene določbe OZ o podjemni pogodbi (619. do 648. člen).

12. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen OZ). Podjemnik je dolžan izročiti naročniku izdelano ali popravljeno stvar (prvi odstavek 632. člena OZ). Naročnik je dolžan prevzeti delo, ki je bilo izvršeno po določilih pogodbe in pravilih posla (641. člen OZ).

13. Pritožnik podrobno pojasnjuje, da so imele torbice, ki jih je izdelala tožnica, napake. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica večino napak odpravila, nekaterih pa ni bilo mogoče, ker je toženec že v fazi izdelave torbic spremenil njihovo obliko, ker je bilo treba luknje, kjer naj bi se namestilo nek teleskop, zamakniti. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožnica toženca opozorila, da bo v tem primeru prišlo do estetske pomanjkljivosti in tudi da se karton ne bo lepo prilegal strojčku. Glede na to, je tožnica ravnala v skladu z določbami OZ (tretji odstavek 625. člena OZ).

14. Glede očitka, da je rob prišit neustrezno, je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za manjšo estetsko napako na notranjih strani torbice, ki glavnemu naročniku ni bila pomembna, kot je bilo ugotovljeno ob zaslišanju priče K. (16. točka obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje).

15. Glede nepravilne oblike torbice je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ta ni podana zaradi ravnanja tožnice, pač pa je do neprileganja strojčka prišlo zaradi obrnjenega kartona, ki ga je tožnica morala tako vstaviti, ker je toženec zahteval zamenjavo nameščene luknje.

16. Tudi glede ostalih očitkov o paranju priključne vrvice in nepravilni dolžini pasu se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje. Pritožnik ponavlja trditve iz postopka pred sodiščem prve stopnje glede napak, ki naj bi bile vzrok, da torbic ni prevzel, vendar, kot izhaja iz zgoraj navedenega, z njimi ne more uspeti.

17. Glede tožničinega prejema dveh zapisnikov o napakah torbice pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da toženec ni dokazal, da je grajal napake po tožničinem pozivu na prevzem 19. 11. 2013. Pravilno je ugotovilo tudi, da toženec ni prevzel izdelanih torbic zaradi težav z njegovim naročnikom in ne zaradi domnevnih napak na torbicah. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je tožnica napake, ki so bile grajane (popravilo vogalov torbic, pasov in odstranitev nitk) opravila do 19. 11. 2013, ko je toženca ponovno pozvala na prevzem. Po tem datumu se je toženec izmikal prevzemu zaradi svojih težav z naročnikom.

18. Pritožnica tudi ne more uspeti s trditvami, da bi morala tožnica dokazati brezhibnost torbic z izvedencem tekstilne dejavnosti, saj sodišče nima ustreznih znanj. Sodišče v pravdnem postopku sodi po pravilih Zakona o pravdnem postopku, vključno s splošnimi načeli postopka. Določba 11. člena ZPP določa, da si mora sodišče prizadevati, da postopek zaključi čim hitreje in s čim manjšimi stroški.

19. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je tožnica svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu zadostila v smeri, da je izkazala, da je svoje delo opravila in toženca pozvala, da naročene torbice prevzame. S tem se je na toženca prevalilo trditveno in dokazno breme, da je torbice pravi čas in utemeljeno grajal. Pri tem glede na že navedeno ni bil uspešen. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da mora toženec prevzeti in plačati torbice, pravilen, pritožničin očitek o nepravilni uporabi materialnega prava in kršitvi postopka pa neutemeljen.

20. Pritožbeno sodišče je glede na vse navedeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. in 353. člen ZPP). Glede točke III. izreka izpodbijane sodbe jo je kot nedovoljeno zavrglo (352. člen ZPP)

21. Tožena stranka je priglasila stroške pritožbenega postopka. Ker s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP), je pa dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške (165. člen v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo in priglasila stroške odgovora na pritožbo v višini 1000 točk, 2% administrativnih stroškov in 22% DD. Sodišče ji je nagrado za vsa opravila priznalo, vendar v skladu z Odvetniško tarifo to znese 375 odvetniških točk za pritožbo, saj je bilo pritožbeno spornih 15.000,00 EUR, kar skupaj upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR znaša 214,18 EUR. Priznane stroške je tožena stranka dolžna tožeči poravnati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (313. člen ZPP v zvezi z 299. členom OZ).

1 Pritožbeno sodišče se tako ni izrekalo o uspehu projekta C., glede torbic naročenih v maju 2014, glede podrobnih navedb posameznih domnevnih napak izdelanih torbic.