1. 10. 2013

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora, na seji 1. oktobra 2013

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/12) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Skupina tridesetih poslank in poslancev Državnega zbora (v nadaljevanju predlagatelj) je vložila zahtevo za oceno ustavnosti prehodne določbe 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih (v nadaljevanju ZPos-E). V skladu z izpodbijano določbo se omejitve glede prejemanja nadomestila plače po prenehanju mandata uporabljajo tudi za poslance, ki se jim je mandat iztekel 21. 12. 2011. Predlagatelj zatrjuje njeno neskladje z 2., 95. in 155. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano določbo razveljavi.

2.Po prvem odstavku 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tudi tretjina poslancev Državnega zbora. Upravičeni predlagatelj je v tej zadevi ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče pazi na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka. To velja tudi za procesno predpostavko obstoja upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti. Pri tem postopek, sprožen z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila. Tudi v tem postopku je predlagatelj dominus litis procesa – in sicer ne le ob vložitvi zahteve, temveč tudi v nadaljevanju. Od njegove dispozicije je odvisno, ali bo Ustavno sodišče že vloženo zahtevo obravnavalo ali ne. Zato mora tudi upravičeni predlagatelj obstajati ves čas postopka (glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-356/07 z dne 2. 7. 2009, Uradni list RS, št. 55/09, in OdlUS XVIII, 34, št. U-I-169/08 z dne 22. 10. 2009, št. U-I-279/10 z dne 19. 1. 2012 in št. U-I-112/11 z dne 19. 1. 2012).

3.V obravnavani zadevi je bilo ugotovljeno, da je šestim podpisnicam oziroma podpisnikom zahteve prenehal poslanski mandat.[1] Preostala skupina poslank in poslancev zato ne obsega več tretjine poslancev in je izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti stranka v postopku pred Ustavnim sodiščem (ius standi in iudicio). Skupina tretjine poslancev se namreč razlikuje od drugih predlagateljev iz prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Upravičenje za vložitev zahteve v tem primeru ni podeljeno organu oziroma instituciji, ki bi kljub zamenjavi njenega personalnega substrata še naprej pravno obstajala. Upravičenje je podeljeno sicer kvalificirani, vendar neformalni skupini, ki jo oblikuje obstoj določenega skupnega namena. Pri tem je pomembno, da je položaj poslank in poslancev povezan s pravicami in dolžnostmi, ki izhajajo iz njihovega mandata. Ta pa se lahko giblje le znotraj funkcije vsakokratnega predstavniškega telesa. Ker torej upravičeni predlagatelj ne obstaja več, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]To so Alenka Bratušek, Gašpar Gašpar-Mišič, Tina Komel, Roman Jakič, Stanko Stepišnik in Tamara Vonta.