Jedro

Materialnopravno je zmotno tudi naziranje, da življenjskega dogodka - tožnik se je usedel na termoakumulacijsko peč, na kateri je zaspal in dobil opekline v področje zadnjice - ni mogoče subsumirati pod pojem nezgode. Za nezgodo šteje vsak od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje nenadoma, od zunaj in mehanično ali kemično na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno trajno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč (1. odst. 6. člena Splošnih pogojev).

Okoliščine, v katerih je tožnik dobil opekline, dogodku ne jemljejo narave zavarovalnega primera, saj nezgoda ni bila namerno povzročena (975. člen Obligacijskega zakonika), niti ni bil tak dogodek po Splošnih pogojih izključen iz zavarovanja. Tožnikova nezgoda ima vse bistvene značilnosti škodnih dogodkov po 6. členu Splošnih pogojev: bila je dogodek, ki je v posledici neodvisen od zavarovančeve volje, na njegovo telo pa je deloval od zunaj. Izhajajoč iz opredelitve 1. odst. 6. člena Splošnih pogojev, da je nezgoda dogodek, ki deluje nenadoma, pa se končno tudi ni mogoče strinjati z interpretacijo, da gre za nezgodo le takrat, če se pripeti v trenutku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na plačilo 2.055.914,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.11.2003 do plačila in povrnitev pravdnih stroškov.

Odločilo je, da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti

105.600,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

27.6.2005 do plačila.

Proti sodbi se je zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je bila tožba po oceni sodišča prve stopnje očitno sposobna za obravnavanje, saj bi jo drugače zavrglo. Zaradi škodnega dogodka je stopnja invalidnosti tožeče stranke najmanj 15%.

Sodišče prve stopnje je prezrlo določilo 3. odst. 7. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje SPNZ 1997 (v nadaljevanju Splošnih pogojev), ki določa, da če posamezne postavke prikrajšanja niso zajete v 1. tč. 2. odst., se stopnja invalidnosti določi po medicinskih vidikih. Vsako ravnanje (razen udara strele) je posledica nekega zavestnega ali nezavestnega ravnanja. Tožnik je zaspal, šele nato pa se je opekel, zato je posledica nastala neodvisno od njegove volje.

Pritožba je utemeljena.

Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da vprašanja sklepčnosti ne gre mešati s procesnim vprašanjem popolnosti tožbe. Sklepčnost je namreč pogoj za vsebinsko utemeljenost zahtevka, ne pa procesna predpostavka oziroma pogoj za popolnost tožbe. Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožba sicer popolna, a nesklepčna, zato ni moglo izreči pravne posledice, ki jo sugerira tožeča stranka - zavrženja tožbe.

Pritožbeno sodišče pa se strinja s pritožbenim stališčem o sklepčnosti tožbe z dne 7.12.2004. Tožba je sklepčna, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek utemeljen po materialnem pravu, sestavni del katerega so v konkretnem primeru tudi Splošni pogoji tožene stranke. To pomeni, da mora tožeča stranka v tožbi oziroma na prvem naroku za glavno obravnavo navesti sklop pravno relevantnih dejstev, ki zadošča za sklep o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Sodišče mora, ko presoja sklepčnost tožbe, izluščiti življenjski primer ali historični dogodek, na katerega tožeča stranka navezuje pravno posledico. Takšno dejansko stanje mora zato pravno kvalificirati, to je poiskati ustrezno pravno normo. Ta je jasno merilo ocene, ali so navedena vsa pravno relevantna dejstva ali ne.

Tožeča stranka v obravnavani zadevi uveljavlja plačilo zavarovalnine na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe za nezgodno zavarovanje.

Sklop pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati o utemeljenosti tožbenega zahtevka, zajema naslednje trditve:

- o sklenjeni zavarovalni pogodbi; - o nastanku zavarovalnega primera - nezgode; - o posledicah nezgode, ki je povzročila izgubo ali funkcionalno nezmožnost in s tem trajno invalidnost. Po oceni pritožbenega sodišča je tožeča stranka v celoti zadostila opisanim kriterijem. Res je sicer, da ni opredelila, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje "v čem konkretno je po nezgodi prikrajšana, kateri del njenega telesa je funkcionalno okvarjen oziroma manj zmožen". Vendar pa Splošni pogoji izplačila zavarovalnine ne omejujejo le na primere trajne invalidnosti, ki so posledica izgube ali funkcionalne nezmožnosti iz 1. in 2. točke 2. odst. 7. člena, ampak se znesek, ki ustreza stopnji trajni invalidnosti, izplača tudi, če se stopnja invalidnosti ne more določiti po 2. odst. 7. člena (3. odst. 7. člena Splošnih pogojev). Prav na to določilo se tožeča stranka sklicuje v tožbi (III. točka tožbe). Skleniti je torej mogoče, da je tožeča stranka navedla celoten sklop pravotvornih dejstev, ki utemeljujejo tožbeni zahtevek.

Materialnopravno je zmotno tudi naziranje, da življenjskega dogodka - tožnik se je usedel na termoakumulacijsko peč, na kateri je zaspal in dobil opekline v področje zadnjice - ni mogoče subsumirati pod pojem nezgode. Za nezgodo šteje vsak od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje nenadoma, od zunaj in mehanično ali kemično na zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali delno trajno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč (1. odst. 6. člena Splošnih pogojev). Za nezgodo se med drugim štejejo tudi opekline (2. alineja,

2. odst. 6. člena Splošnih pogojev). Okoliščine v katerih je tožnik dobil opekline, dogodku ne jemljejo narave zavarovalnega primera, saj nezgoda ni bila namerno povzročena (975. člen Obligacijskega zakonika), niti ni bil tak dogodek po Splošnih pogojih izključen iz zavarovanja. Tožnikova nezgoda ima vse bistvene značilnosti škodnih dogodkov po 6. členu Splošnih pogojev: bila je dogodek, ki je v posledici neodvisen od zavarovančeve volje, na njegovo telo pa je deloval od zunaj. Izhajajoč iz opredelitve 1. odst. 6. člena Splošnih pogojev, da je nezgoda dogodek, ki deluje nenadoma, pa se končno tudi ni mogoče strinjati z interpretacijo, da gre za nezgodo le takrat, če se pripeti v trenutku. Izraz "nenaden" pomeni, časovno gledano, daljše obdobje kot "v trenutku". To potrjuje opredelitev posamičnih primerov nezgode, naštetih v 2. odst. 6. člena Splošnih pogojev (npr. zastrupitev zaradi vdihavanja plinov ali strupenih par in utopitev), pri katerih ne gre za hipen učinek, marveč za nekaj časa trajajoče dogajanje.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožba ni sklepčna in zmotno določilo vsebino pravnega standarda nezgode po zavarovalnih pogojih za nezgodno zavarovanje, je ostalo dejansko stanje glede vprašanja, ali je sploh podana trajna invalidnost tožeče stranke in kakšna je njena stopnja, neraziskano. Sodišče druge stopnje je zato priotžbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (4. točka 358. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje na zastavljena vprašanja odgovoriti s pomočjo predlaganega dokaza - izvedenca medicinske stroke.

Izrek o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP).