Jedro

Po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo prosilec vloži sam, ni mogoče odpraviti in je taka pritožba nedovoljena. Četudi bi tožnik naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo, vloženo po odvetniku, in bi bila pritožba zavržena kot nedovoljena. Če bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se le-ta zavrgla kot prepozna, ker se je že iztekel pritožbeni rok.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju UPRS), Organ za brezplačno pravno pomoč, je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe ter dopolnitev pritožbe zoper sklep UPRS, Oddelek v Mariboru, št. II U 119/2020-7K z dne 8. 6. 2021. 2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnik dne 7. 7. 2021 pri UPRS, Oddelku v Mariboru, vložil pritožbo zoper sklep II U 119/2020-7K z dne 8. 6. 2021, s katerim je bilo odločeno, da se njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrne in se tožniku dovoli obročno plačilo sodne takse za tožbo v znesku 148,00 EUR v štirih zaporednih mesečnih obrokih.

3. Tožnik je v pritožbi zoper navedeni sklep med drugim zaprosil, naj mu sodišče dodeli osebo z opravljenim pravniškim državnim izpitom (v nadaljevanju: PDI). Ker je tožnik pritožbo vložil sam in pri tem ni izkazal, da ima opravljen PDI, ga je sodišče z dopisom z dne 9. 7. 2021 pozvalo na dopolnitev pritožbe tako, da sodišču predloži potrdilo o opravljenem PDI. Tožnik je dne 3. 8. 2021 podal odgovor na poziv, v katerem je (ponovno) navedel, da naj mu sodišče dodeli osebo z opravljenim PDI, če je to potrebno.

4. Tožena stranka je v zvezi s _prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe_ ocenila, da temelji izpodbijani sklep na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njegovi obrazložitvi, postopek s pritožbo že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh.

5. Glede _prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev dopolnitve pritožbe_ pa je tožena stranka ugotovila, da po ustaljeni sodni praksi pomanjkljivosti pritožbe, ki jo prosilec vloži sam, ni mogoče odpraviti in je taka pritožba nedovoljena. Četudi bi tožnik naknadno predložil odvetniško pooblastilo, pritožbe, ki jo je vložil sam, ne bi bilo mogoče šteti za pritožbo, vloženo po odvetniku, in bi bila pritožba zavržena kot nedovoljena. Če bi odvetnik vložil novo pritožbo, pa bi se le-ta zavrgla kot prepozna, saj se je 15-dnevni rok za pritožbo iztekel dne 12. 7. 2021. Tudi v tem primeru zato tožnik po oceni tožene stranke ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

_Tožbene navedbe_

6. Tožnik je vložil tožbo v postopku upravnega spora, v kateri navaja, da odločbo izpodbija v celoti, pri tem pa kot prava nevešča stranka ne pozna členov, na katere se je potrebno sklicevati. V 26. in 28. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), 22. in 23. členu Ustave Republike Slovenije pa je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter organi lokalne samoupravne skupnosti, zaradi česar ga mora zastopati odvetnik oziroma oseba z opravljenim PDI. Opozarja na sodbo UPRS, Oddelka v Mariboru, II U 66/2019-15 z dne 20. 10. 2021, ki je v obrazložitvi zapisalo, da bi veljalo, da inšpekcijski organ preveri, ali je mogoče pridobiti dokumentacijo za sanacijo za navedeni objekt na parc. št. 556/2, k. o. ..., torej če navedena parc. št. res obstaja in če lastništvo glasi na tožnikovo ime. Sklicuje pa se tudi na druge priložene listine.

7. Glede na vsebino tožbenih navedb, je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta (prvi odstavek 33. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

8. Tožena stranka je dne 18. 1. 2022 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 175/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

**K točki I izreka:**

9. Tožba ni utemeljena.

10. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je, v skladu s 1. členom ZBPP, namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Do BPP torej niso upravičene vse prava neuka stranke, kot zatrjuje tožnik, temveč le tiste, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje.

11. Pri presoji, ki jo opravi organ za BPP, se poleg finančnega (materialnega) pogoja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (Herma proti Nemčiji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009) izhaja, da ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh.

12. Po presoji sodišča je tožena stranka ustrezno obrazložila razloge, zaradi katerih tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče se pri tem, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, sklicuje na razloge izpodbijane odločbe, k temu pa še dodaja:

13. Iz tožnikove pritožbe zoper sklep I U 119/2020-7K z dne 8. 6. 2021 je razvidno, da tožnik v pritožbi tudi navaja, da iz kmetijske in gozdarske dejavnosti za leti 2019 in 2020 nima dohodka. Sodišče pri tem pojasnjuje, da Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2, Ur. l. RS, št. 63/2016) katastrski dohodek v 1. točki 2. člena opredeljuje kot pavšalno oceno tržnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo mogoče doseči s povprečno ravnijo pridelave na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji glede na njihovo proizvodno sposobnost. Že po sami definiciji gre torej za „fiktivni“ in ne dejanski dohodek, ki je vezan na lastništvo nepremičnin.

14. Čeprav je sodišče v obrazložitvi sklepa II U 119/2020-7K z dne 8. 6. 2021, s katerim je zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodne takse, resda navedlo, da je po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) tožnikov katastrski dohodek znašal 188,37 EUR, pa je iz navedene obrazložitve razvidno, da sodišče katastrskega dohodka ni upoštevalo kot razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče je namreč tožnikov predlog zavrnilo izključno iz razloga, ker vrednost tožnikovih nepremičnin presega višino 19.304,64 EUR, kolikor znaša cenzus za dodelitev BPP. Kot je že pojasnila tožena stranka, pa na ugotovljeno vrednost nepremičnin tudi ne vpliva vrednost sporne parcele 556/2, k.o. ..., v višini 585,00 EUR, zaradi česar tožnik posledično ni bil upravičen do oprostitve plačila sodne takse.

15. Sodišče tako ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja, saj je očitno, da tožnik ne bi uspel ne s pritožbo in ne z dopolnitvijo pritožbe zoper sklep II U 119/2020-7K z dne 8. 6. 2021. 16. Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, in sicer zakonski pogoji za dodelitev BPP ter samo vprašanje uspeha v postopku, med tožnikom in toženo stranko ni bilo sporno. Do preostalih tožnikovih navedb in predloženih listin pa se sodišče v tem postopku ni posebej opredeljevalo, saj niso predmet tega postopka in ne bi v ničemer vplivale na samo odločitev.

17. Glede na vse navedeno, sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.