Jedro

Odločitev, da stiki mladoletnih otrok z očetom potekajo dvakrat tedensko po tri ure v materini prisotnosti, ni ustrezna. Od sklenitve začasne poravnave so se okoliščine spremenile. Nerazrešeni odnosi med staršema in neustrezna komunikacija povečujejo možnosti nastajanja konfliktov in za otroke predstavljajo dodatno obremenitev. Takšni stiki otrokom ne morejo biti v korist.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep v II./1 in II./2 točkah izreka (glede osebnih stikov v prisotnosti predlagateljice) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša treh mld. otrok v starosti enajst, sedem in tri leta. Oba sta vložila predlog za izdajo začasne odredbe. Mati se zavezama za stike pod nazorom pristojnega CSD (enkrat tedensko po eno uro). Predlog utemeljuje z navedbami, da se z nasprotnim udeležencem ni mogoče zrelo pogovarjati. Je nepredvidljiv, svojeglav, družbenih norm ne spoštuje, zato je treba stike natančno določiti. Oče podaja nasprotni predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem se zavzema za širši obseg stikov. Poudarja, da težave predstavljajo materina ravnanja in njena nezmožnost dogovarjanja.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče stike med očetom in otroki določilo dvakrat tedensko (sreda in sobota od 16. do 19. ure). Potekali naj bi v predlagateljičini prisotnosti. Odločitev je bila sprejeta brez oprave naroka in zaslišanja udeležencev. Materin predlog je zavrnilo, očetovemu pa je delno ugodilo.

3.Predlagateljica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga spremembo oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša stroške pritožbenega postopka. Zatrjuje, da je sklep neizvršljiv. Njene prisotnosti na stikih se ne da zagotoviti. Redno je zaposlena in nasprotnemu udeležcu ne more biti na razpolago. Poleg tega je hudo zbolela. Sodišče jo je vrnilo nazaj v "objem" nasprotnemu udeležencu in mu jo "dodelilo" za šest ur na teden. Meni, da bi bilo treba stike povečevati postopno. Otroci si tako obsežnih stikov ne želijo.

4.V dopolnitvi pritožbe predlagateljica opisuje dogodek na stiku 11. 7. 2024. Proti koncu stika jo je nasprotni udeleženec močno prijel za ličnici in ju stisnil skupaj. Kasneje je dejal, da se je samo šalil. Nasprotni udeleženec se za stike dogovarja z najstarejšim sinom in obiskuje otroke v njeni odsotnosti. To predstavlja kršitev sklepa, saj se morajo stiki izvajati pod njenim nadzorom in na točno določene dni. Predlaga, da se stiki izvajajo pod nadzorom tretje osebe, oz. da se do pridobitve psihiatričnega mnenja sploh ne izvajajo.

5.Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

6.Pritožba je utemeljena.

7.Mnenje CSD, ki ga je povzelo sodišče, pritrjuje navedbam o očetovi nepredvidljivosti. Otrokom ne nudi občutka varnosti in stabilnosti. Vendar pa bi otrokom zaradi odsotnosti stikov z očetom nastala škoda (odtujitev od očeta). Za odtujitev sta posebej dovzetna mlajša sinova. CSD meni, da ni razlogov za uvedbo stikov pod nadzorom, kot jih predlaga mati. Stiki naj bi potekali več kot enkrat tedensko, brez spanja. Otroci se stikov veselijo in so očetu naklonjeni. A. A. je izrecno izjavil, da si z očetom ne želi imeti stikov pod nadzorom. Z njim se želi srečevati več kot enkrat tedensko. To željo je sodišče upoštevalo. Opozorilo je, da bi le en stik na teden lahko ogrozil najmlajša otroka.

8.Med staršema obstaja močno konflikten odnos, kar priznava tudi nasprotni udeleženec. Strinja se z ugotovitvijo, da medsebojno dogovarjanje o stikih ni več možno, in trdi, da je to krivda matere. V izpodbijanem sklepu sodišče ugotavlja, da je komunikacija med staršema obremenjena z očetovim obtoževanjem materinih ravnanj. Starša nista sposobna vzpostaviti konstruktivnega dialoga in se prilagajati nujnim spremembam, ki so del življenja. Otroci pa zaradi starševskega konflikta ter očetove nepredvidljivosti doživljajo zmedo in stres. Še posebej je z družinsko situacijo obremenjen najstarejši A. A. Rad bi bil rešitelj in občasno deluje kot odrasla oseba. Zaradi načina komunikacije med staršema je v čustveni stiski. Večkrat se znajde v vlogi mediatorja. To pa je zanj, kot ugotavlja sodišče, preveliko breme, ki mu ni dorasel. Zanj vse to predstavlja prekomeren psihološki pritisk. Tem ugotovitvam pritožba niti ne nasprotuje. V bistvenem se zavzema za postopno podaljševanje stikov in za njihovo izvajanje pod nadzorom tretje osebe.

9.Odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po tri ure v materini prisotnosti, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni ustrezna. V začasni poravnavi, s katero so bili stiki zelo ohlapno določeni, se je mati s svojo prisotnostjo pri stikih (sicer) strinjala. Vendar pa so se okoliščine spremenile in v tako razbolelem odnosu, ki je nazorno prikazan v zgornjem povzetku obrazložitve izpodbijanega sklepa, je nerealno pričakovati, da bodo stiki med otroki in očetom normalno potekali in da se bo čustvena bližina med njimi utrjevala. Nerazrešeni odnosi med staršema in neustrezna komunikacija povečujejo možnosti nastajanja konfliktov - še posebej v situaciji, ko se starša razhajata - in za otroke predstavljajo dodatno obremenitev. Takšni stiki otrokom ne morejo biti v korist.

10.Zato je pritožbeno sodišče materini pritožbi ugodilo ter odločitev v delu, ki se nanaša na osebne stike nasprotnega udeleženca z otroki ob prisotnosti matere, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). V ponovljenem postopku naj sodišče ob pomoči pristojnega CSD preveri, ali je še vedno potrebna prisotnost tretje osebe na stiku med očetom in otroki. Če bo odgovor pritrdilen, pa naj razišče, katera tretja oseba bi lahko očetu in otrokom v času stika nudila ustrezno podporo.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (163. in 165. člen ZPP).

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/1, 141/8, 143, 143/2, 162, 162/1, 162/1-4, 163, 163/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.