Jedro

Naročnik ni dokazal, da je prevzemniku dela pravočasno in pravilno notificiral napake.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku in ugotovilo, da ne obstoji v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke in ji je zato naložilo, da mora plačati tožeči stranki 2,519.869,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter da ji mora plačati tudi 161.837,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga, da sodišče prve stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Drugopis pritožbe je bil vročen tožeči stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni utemeljen nobeden izmed pritožbenih razlogov. Pritožbeno sicer uveljavljenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka tožena stranka ni konkretno obrazložila, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkusilo le glede tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Le-teh ni našlo. Pritožnik tudi neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanje. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je tožeča stranka za toženo stranko izvedla (izdelala) tehnološke projekte za investicijo v predelavo proizvodnje in da je tožena stranka v pravdi trdila, da so v projektu bile napake, zaradi katerih je prišlo do dodatnih stroškov v zvezi z odpravljanjem napak, zaradi česar je proti tožeči stranki uveljavljala v pobot terjatev v višini 2,540.140,00 SIT. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožena stranka v tej pravdi ni dokazala, da je tožečo stranko o napakah v projektu pravočasno pravilno obvestila. Tožena stranka napada ta zaključek sodišča prve stopnje in trdi, da že iz listin, ki jih je tožena stranka priložila pripravljalni vlogi z dne 29.3.1999 (priloge B2 do B8), izhaja, da je bila tožeča stranka o napakah na projektu pravočasno obveščena in da bi to dejstvo potrdile tudi predlagane priče, če bi jih sodišče zaslišalo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo listine (priloga B2 do B8), ki jih je tožena stranka priložila skupaj s pripravljalno vlogo z dne 29.9.1999, ko je v izpodbijani sodbi zaključilo, da te listine ne dokazujejo, da je tožena stranka pravočasno pravilno notificirala ugotovljene napake na projektu tožeči stranki kot izdelovalcu projekta. Pravilno je ugotovilo, da predloženi zapisniki vsebujejo le spisek opravljenih del, ne pa spisek ugotovljenih napak. Da tudi tožeča stranka, na podlagi teh listin ni mogla ugotoviti, za katere napake gre, kaže dejstvo, da je tožeča stranka od tožene stranke na sestanku dne 10.4.1997 zahtevala, da ji tožena stranka pravilno notificira napake (priloga A6). Glede dokaznega predloga z zaslišanjem predlaganih prič je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bi tožena stranka morala najprej navesti konkretna dejstva, o katerih naj bi bile zaslišane priče (236. čl. ZPP) in da se dokazi ne izvajajo zato, da bi stranka šele nato navajala dejstva. Konkretnih dejstev, o katerih naj bi bile priče zaslišane, pa tožena stranka ni navedla, zato je sodišče utemeljeno zavrnilo ta dokazni predlog. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotovilo na podlagi trditev tožeče stranke in po njej predloženih listinah (priloga A5, A6), da je tožeča stranka na sestanku dne 10.4.1997 zahtevala od tožene stranke, da ji v 14 dneh dostavi utemeljitev, to je popis napak (torej pravilno notifikacijo napak) in da tožena stranka ni dokazala, da bi to storila. Dopis tožeče stranke z dne 17.3.1997 (priloga A7), na katerega se tožena stranka v pritožbi sklicuje na pravilno odločitev sodišča prve stopnje nima vpliva, saj je bil ta dopis le podlaga za sestanek strank z dne 10.4.1997, na katerem pa je tožeča stranka zahtevala pravilno obvestilo o ugotovljenih napakah. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je tožeči stranki pravočasno, predvsem pa pravilno notificirala ugotovljene napake v njenem projektu, saj ni dokazala, da bi tožeči stranki opisala napake in ji dala možnost, da se o njihovem obstoju prepriča (prvi odst. 481. čl. ZOR v zvezi s tretjim odst. 121. čl. ZOR). Zato je pravilno zaključilo, da za obstoj v pobot uveljavljanega zahtevka tožena stranka ni izkazala predpostavk in je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da v pobot ugovarjana terjatev, ne obstoji. Tožena stranka v pritožbi ni navedla nobenih dejstev v zvezi s terjatvijo tožeče stranke, zato je sodišče druge stopnje sodbo v tem delu preizkusilo le glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odst. 350. čl. ZPP) in ugotovilo, da ta dva pritožbena razloga nista podana. Pritožba tožene stranke je tako v celoti neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.