Jedro

Tožnikove navedbe, da je njegovo premoženjsko stanje tako slabo, da bi mu morala biti dodeljena BPP, so v tem postopku nerelevantne, saj je bila njegova prošnja zavržena, ker niso bile podane procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo zato, ker je bilo o prošnji za BPP v isti zadevi enkrat že odločeno. Iz navedenih razlogov se toženka niti ni mogla opredeliti do finančnega stanja prosilca in ne do tega, ali so podani vsebinski pogoji za dodelitev BPP. Organ, ki odloča o zahtevku v upravnem postopku, mora namreč skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP najprej preizkusiti, ali zahteva izpolnjuje vse procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo, in če jih ne, mora zahtevo zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku zavrgla prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Domžalah pod opr. št. I K ... ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Tožena stranka je ugotovila, da je bilo v zvezi z isto kazensko zadevo enkrat že odločeno o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je bila ta prošnja zavrnjena z odločbo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki sta oba postala pravnomočna dne 21. 12. 2013. Pri svoji odločitvi o zavrženju prošnje se sklicuje na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožena stranka je ugotovila, da gre za zahtevek, o katerem je bilo že odločeno in da se finančno in premoženjsko stanje tožnika ni spremenilo.

Tožnik v tožbi navaja, da je upravnemu sodišču vsesplošno znana njegova stiska in da ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave. Tožena stranka tožniku povzroča gmotno, finančno in psihosocialno stisko. Tožnik je brez premoženja, njegova invalidska pokojnina pa znaša 800,00 EUR in je še obremenjena z upravnimi in sodnimi rubeži. Meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči. Prosi za brezplačno pravno pomoč za popravo te tožbe in predlaga, naj se izpodbijani sklep odpravi in ugodi njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ali pa naj se odpravi in vrne zadeva v ponovno odločanje drugemu organu za brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Tožena stranka je pravilno ugotovila, da so podane okoliščine za zavrženje vloge iz 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijanega sklepa, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v izpodbijanem sklepu, ki ga je izdala tožena stranka.

Tožnikove navedbe, iz katerih smiselno izhaja, da meni, da je njegovo premoženjsko stanje tako nizko, da bi mu morala biti dodeljena brezplačna pravna pomoč, so v tem postopku nerelevantne, ker je bila njegova prošnja zavržena iz procesnih razlogov, ker niso bile podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo njegove prošnje, saj je tožena stranka ugotovila, da je bilo o prošnji za brezplačno pravno pomoč v isti zadevi enkrat že odločeno. Iz navedenih razlogov se tožena stranka niti ni mogla opredeliti do finančnega stanja prosilca kot tudi ne do tega, ali so podani vsebinski pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz istega razloga pa so nerelevantne tudi navedbe o tem, da izpolnjuje pogoje za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči. Organ, ki odloča o zahtevku v upravnem postopku, mora namreč skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP najprej preizkusiti zahtevo, ali vsebuje vse procesne predpostavke za njeno vsebinsko obravnavo.

Do tožnikovih trditev o tem, da ne more uresničiti pravic iz 15., 22., 23. in 25. člena ustave, pa se sodišče ne more opredeliti, ker je ta navedba nekonkretizirana.

Odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči za ta upravni spor pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno z odločbo upravnega sodišča št. Bpp 80/2014-3 z dne 10. 6. 2014. S to odločbo je bila prošnja zavrnjena.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.