Up-231/00

10.10.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 10. oktobra 2000

s k l e n i l o:

Predlog, da se do končne odločitve zadrži izvrševanje sodbe Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1814/98 z dne 13. 5. 1999 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 418/95 z dne 17. 6. 1998, se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sodbi Okrajnega in Višjega sodišča, s katerima je bilo ugodeno zahtevku nasprotne stranke za izselitev iz stanovanja, pritožničin zahtevek iz nasprotne tožbe za sklenitev najemne pogodbe pa je bil zavrnjen, ter zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je bila zavržena njena revizija zoper navedeni sodbi. Predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje v izreku navedenih sodnih odločb, vendar tega predloga ne utemelji.

2.Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po določbi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) senat ali Ustavno sodišče zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo spodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

3.Ustavno sodišče je o predlogu za začasno zadržanje odločilo še pred odločitvijo o sprejemu ustavne pritožbe, ker tudi, če bi bili izpolnjeni pogoji za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo, pritožnica ni z ničimer izkazala, da bi ji z izvršitvijo izpodbijanega akta nastale težko popravljive škodljive posledice.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 58. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata dr. Lojze Ude

21. 5. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 21. maja 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1814/98 z dne 13. 5. 1999 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 418/95 z dne 17. 6. 1998 se zavrže.

2.Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 473/99 z dne 19. 4. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora pritožnica (v pravdi drugotoženka) izprazniti trisobno stanovanje št. 2/PT na Puhovi 10 v Ljubljani. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je revizijo pritožnice kot nedovoljeno zavrglo, ker ne tožnica ne pritožnica nista v tožbi oziroma v nasprotni tožbi navedla vrednosti spornega predmeta.

2.Pritožnica je ustavno pritožbo vložila 4. 7. 2000. V njej navaja, da ji je bila kršena pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Po mnenju pritožnice bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno na podlagi tretjega odstavka 40. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 in nasl. - v nadaljevanju ZPP77) samo ugotoviti vrednost spornega predmeta, zaradi opustitve tega dejanja pa naj bi bila pritožnici odvzeta možnost pravnega sredstva.

B.

3.Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo (npr. v sklepu št. Up- 112/94 z dne 6. 3. 1996, OdlUS V, 71), da pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe proti odločbi sodišča prve stopnje) ne zagotavlja. Tudi v obravnavanem primeru je bila pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje zagotovljena. Pravica do revizije in s tem do tristopenjskega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta; preko te ustavne določbe jo omogoča šele zakon (ZPP77 v členih 382- 400), zato je tudi vprašanje zakonitosti odločb o dopustnosti revizije le vprašanje pravilne uporabe procesnega prava, ki v ustavno pravico do pravnega sredstva ne more posegati.

4.Pritožnici prav tako ni bila kršena ustavna pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Pritožnica je imela možnost, da si že s pravočasno navedbo vrednosti spornega predmeta v nasprotni tožbi zagotovi možnost vložitve revizije - te možnosti pa ni izkoristila. Prav tako ni utemeljena navedba pritožnice, da bi sodišče na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZPP samo moralo ugotoviti vrednost spornega predmeta. Po citirani določbi ZPP se sodišče samo prepriča o pravilnosti navedbe vrednosti spornega predmeta v primeru, če je ocenjena vrednost spornega predmeta postavljena prenizko ali previsoko. Če vrednost ni navedena, ker stranki te vrednosti nista postavili, pa sta to možnost imeli, se sodišče o tem ne more prepričati. Pri tem Ustavno sodišče dodaja, da je Vrhovno sodišče odločilo po obstoječi sodni praksi, ki je bila glede tega enotna in ustaljena.

5.Po navedenem pritožnici z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča očitno niso bile kršene človekove pravice oziroma temeljne svoboščine, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper ta sklep ni sprejelo v obravnavo.

6.Kot je Ustavno sodišče že večkrat odločilo, vložitev nedovoljene revizije ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. Tako je rok za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani pričel teči z dokončnostjo te sodbe, ki je bil pritožničini pooblaščenki vročen dne 25. 5. 1999. Po določbi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ker je ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani vložena očitno prepozno, jo je Ustavno sodišče kot prepozno zavrglo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se v zakonskem roku za sprejem niso izrekli trije sodniki, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Lojze Ude