Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja, na kakšen način in v kakšnem obsegu naj potekajo stiki, ki bodo otroku v največjo korist, bo stvar končne odločbe, ker namen začasne odredbe ni daljnosežno urejanje stikov, kar s predlogom za izdajo začasne odredbe želi doseči pritožnik.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1.Pred sodiščem prve stopnje je v teku postopek zaradi zaupanja mladoletnega sina strank postopka v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in stikov z očetom (nasprotnim udeležencem), ki naj bi po predlogu matere potekali pod nadzorom centra za socialno delo. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog, ki ga je vložila mati (predlagateljica) nasprotoval stikom pod nadzorom centra za socialno delo in vložil predlog za izdajo začasne odredbe na podlagi katere bi imel s sinom A. A. stike dve uri na teden, na svojem domu, kamor bi otroka vozila predlagateljica.
2.V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje predlog nasprotnega udeleženca za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
3.Odločitev sodišča po odvetniku s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da v celoti ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi navaja, da iz obrazložitve odločbe ni mogoče zaključiti, zakaj takšni stiki, kot jih je v predlogu za začasno odredbo predlagal oče, ne bi bili v dečkov korist. Mnenja CSD, ki predlaga izvedbo stikov pod nadzorom, ni mogoče preizkusiti, ker je neobrazložno.
4.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev. V obrazložitvi navaja, da nasprotni udeleženec stike pod nadzorom centra za socialno delo odklanja, čeprav je še vedno v veljavi ukrep izrečen na podlagi 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND), na podlagi katerega se nasprotni udeleženec predlagateljici in sinu A. A. ne sme približati na razdaljo manjšo od 200 metrov in z njima na kakršenkoli način vzpostavljati stik. Trditve, ki jih je nasprotni udeleženec postavil v predlogu za izdajo začasne odredbe, bodo predmet presoje pri odločitvi o glavni stvari, za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe pa so nerelevantne.
5.Pritožba ni utemeljena.
6.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, materialnopravno pravilna in ni obremenjena s kršitvami določb pravdnega postopka. Pritožnik posebnih okoliščin ali razlogov, ki bi narekovali izdajo začasne odredbe, ni izkazal. Iz okoliščin, kot jih opisuje sodišče v 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa in jih pritožba ne izpodbija, sledi, da oče kljub prepovedi, ki je bila izdana v postopku na podlagi določil Zakona o preprečevanju nasilja v družini, večkrat pride na dom matere, kjer tudi prespi. Kljub temu, da oče stike pod nadzorom, ki jih je v mnenju predlagal CSD, odklanja, torej stiki med otrokom in očetom niso prekinjeni. Presoja, na kakšen način in v kakšnem obsegu naj potekajo stiki, ki bodo A. A. v največjo korist, bo stvar končne odločbe, ker namen začasne odredbe ni daljnosežno urejanje stikov, kar s predlogom za izdajo začasne odredbe želi doseči pritožnik.
7.Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi niso podane tiste absolutne bistvene kršitve postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je višje sodišče na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo.
Zveza:
Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.