Jedro

Izgleda za uspeh ene ali druge stranke ni mogoče oceniti, glede na trditveno podlago prosilke za brezplačno pravno pomoč pa je njeno sodelovanje v pravdnem postopku, v zvezi s katerim prosi za brezplačno pravno pomoč, razumno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 433/2013-14 z dne 10. 4. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z zgoraj izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči s sklicevanjem na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnica je prosila za brezplačno pravno pomoč za postopek, ki je v teku pri Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici pod opr. št. P 15/2013 in v katerem je A.A. zoper tožnico vložila tožbo zaradi plačila 2.689,21 € iz naslova neplačanih najemnin, neplačanih stroškov in škode za poškodovane, uničene in manjkajoče predmete v stanovanju na naslovu …. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnica sklenila najemno pogodbo za stanovanje na navedenem naslovu za mesečno najemnino 330,00 €, ob sklenitvi pogodbe pa je plačala varščino v višini 660,00 €. Razen tega je bilo v pogodbi določeno, da je dolžna poleg najemnine plačati še individualne obratovalne stroške (elektrika, voda, ogrevanje, komunalne in skupne obratovalne stroške). Stanovanje je bilo v celoti opremljeno, tožnica pa se je tudi zavezala, da v kolikor karkoli razbije ali poškoduje, to najemodajalcu povrne. Najemodajalka je ugotovila, da je v stanovanju poškodovanih, uničenih in manjkajočih več predmetov, razen tega pa najemojemalka ni plačala vseh najemnin in individualnih obratovalnih stroškov. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da se je tožnica s podpisom najemne pogodbe zavezala, da bo plačevala najemnino in stroške ter da bo povrnila nastalo škodo. Ker ni v prošnji navedla ničesar, kar bi kazalo na to, da ima verjeten izgled za uspeh v zadevi, organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je tožničina prošnja nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari, ter jo je zato zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. Tožnica v vloženi tožbi navaja, da je trenutno brezposelna in po krivem obtožena (pravilno tožena). V stanovanju je bila skoraj eno leto, redno je plačevala najemnino in stroške, to pa je poravnavala najemodajalki na roke, saj je to tako ona sama želela. Prilaga odgovor na tožbo in policijski zapisnik. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba je utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta pravi, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med ostalim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati, ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožnica je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v pravdnem postopku, v katerem je udeležena kot tožena stranka. Tožnica v tej pravdni zadevi je najemodajalka iz sklenjene najemne pogodbe, tožnica tega upravnega spora pa je najemojemalka. Kot je razvidno iz podatkov spisa, je med pogodbenicama spor glede tega ali ima iz naslova najemne pogodbe najemodajalka do najemojemalke kakšno terjatev. Najemodajalka namreč trdi, da ta obstaja in je zato iz tega razloga zoper najemojemalko – tožnico v tem upravnem sporu – vložila tožbo v pravdnem postopku, najemojemalka pa trdi prav nasprotno, to je, da je vse obveznosti po najemni pogodbi poravnala, v stanovanju pa ni povzročila nobene škode. Spor, ki je nastal med pogodbenicama, je torej spor o dejanski podlagi, o dejstvih in okoliščinah nastalih v zvezi z izvajanjem sklenjene najemne pogodbe.

Organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev utemeljuje na določilih najemne pogodbe, iz katerih izhaja, da je najemojemalka dolžna plačevati najemnino in stroške ter eventualno nastalo škodo na predmetih v stanovanju. Predmetna določila najemne pogodbe med pogodbenicama niso sporna, sporno pa je ali je tožnica vso zapadlo najemnino in stroške plačala ter ali je nastala v stanovanju oziroma na predmetih v njem škoda, ki bi jo morala plačati. To pa je dejansko vprašanje, katerega bo treba razjasniti in ugotoviti v dokaznem postopku. Kakšen je izgled za uspeh ene ali druge stranke v tem trenutku ni mogoče oceniti, vsekakor pa glede na trditveno podlago najemojemalke, iz katere izhaja, da je vse obveznosti po najemni pogodbi poravnala, v stanovanju pa ni povzročila nobene škode, sodelovanje najemojemalke v pravdnem postopku razumno. Sodišče se tukaj ne spušča v presojo verjetnosti za uspeh ene ali druge pogodbene stranke, saj je to glede na zgodnjo fazo pravdnega postopka tudi nemogoče. Po presoji sodišča je torej organ za brezplačno pravno pomoč napačno ocenil okoliščine iz 24. člena ZBPP in zaključil, da zadeva, za katero želi tožnica odobritev brezplačne pravne pomoči, ni razumna, s tem pa je napačno uporabil materialno pravo, to je 24. člen ZBPP.

Ker je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe napačno uporabljeno materialno pravo, to je 24. člen ZBPP, je izpodbijana odločba nezakonita, zato jo je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene pogoje.