Jedro

Iz sklepa sodišča prve stopnje na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke dipl.ing.J.B. izhaja, da znaša neizpodbijana odškodnina za zaplenjeno premoženje 4.477.089,00 SIT. Sporna pa je oblika plačila navedene odškodnine. Iz člena 42 ZDEN izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Zavezanec za plačilo odškodnine je Republika Slovenija, ki je dolžna plačati odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga oz. jih ima v lasti. Pomembno je predvsem to, da gre predlagateljici torej pravica do izplačila v delnicah, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala na dan izplačila. V skladu z 42. členom ZDEN v zvezi z 403. členom ZOR pa gre pravica izbire vrste delnic dolžniku, ki bo na dan izplačila predlagateljici izročil ustrezno število delnic, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala in katerih vrednost bo znašala točno 4.477.089,00 SIT na dan plačila odškodnine.

Izrek

Pritožbi nasprotne udeleženke Republike Slovenije se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v 1. točki glasi: "Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. I Ips 210/90-3 z dne 29.8.1990, se A.P., rojenemu 1.6.1904, umrlem 8.8.1982, nazadnje stanujočem v Ljubljani, določi odškodnina za zaplenjeno premoženje ene polovice dvostanovanjske hiše, stoječe na parc.št. 538 in 1/2 vrta parc. št. 1346/18, vl. št. 1067 k.o. v obliki delnic v lasti Republike Slovenije, v vrednosti 4.477.089,00 SIT.

Republika Slovenija je v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa dolžna edini dedinji po pokojnem upravičencu E.Š.,izročiti oziroma nanjo prenesti delnice, ki jih ima v svoji lasti, v vrednosti 4.477.089,00 SIT." V ostalem, kar zahteva predlagateljica drugače (tč. 2 in 3 izpodbijanega sklepa), se pritožba zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama trpi stroške svojega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Ips 210/90-3 z dne 29.8.1990, A.P., rojenemu 1.6.1904, umrlem 8.8.1982, nazadnje stanujočega v Ljubljani, določi odškodnina za zaplenjeno premoženje 1/2 dvostanovanjske hiše 30, stoječe na parceli št. 538 in 1/2 parcelne št. 1346/18, vl. št. 1067 k.o., v obliki delnic družbe T.d.d., v lasti Republike Slovenije, v vrednosti 4.477.089,00 SIT. Republika Slovenija je v roku 15 dni od pravnomočnosti navedenega sklepa dolžna izročiti edini dedinji po pokojnem upravičencu E. Š., 448 delnic družbe T.d.d. pod izvršbo. Prvostopenjsko sodišče je Republiki Sloveniji naložilo povrnitev predlagateljičinih stroškov izvedenca v višini 1299.000,00 SIT. Postopek pa je v delu, kjer predlagateljica predlaga izplačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe zaplenjene nepremičnine ustavilo in odočilo, da se odločitev o tem delu predloga po pravnomočnosti odstopi v pristojno poslovanje pravdnemu oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani. Predlog zoper vse ostale udeležence je sodišče zavrnilo. Proti ugoditvenemu delu sklepa se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka zaradi napačne uporabe materialnega prava ter predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje. Navaja, da drži, da ima predlagateljica po 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pravico zahtevati vrnitev zaplenjenega premoženja ali njenih posameznih delov, ki jih ni mogoče vrniti v naravi v obliki odškodnine v delnicah, vendar pa to le v delnicah, s katerimi Republika Slovenija v ta namen razpolaga in pove, da trenutno Republika Slovenija ne razpolaga z nobenimi delnicami v ta namen. V nadaljevanju še navaja, da podatek, ki ga je sodišče pridobilo pri Centralni klirinško depotni družbi d.d. Ljubljana, to je, da je Republika Slovenija v Centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev knjižena kot imetnica delnic T. d.d., ne zadošča za odločitev sodišča, da gre za delnice, s katerimi Republika Slovenija razpolaga v ta namen. Sklep sodišča, ki se glasi na odškodnino v delnicah, če jih Republika Slovenija nima na voljo, je neizvršljiv. V nadaljevanju pa pritožnica še navaja, da bi v kolikor bi Republika Slovenija razpolagala z delnicami v ta namen, predlagateljica lahko izbrala le obliko odškodnine - torej delnice namesto obveznic, nikakor pa ne bi mogla izbrati prav delnice določene družbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je edini zavezanec za plačilo odškodnine Republika Slovenija. Iz sklepa sodišča prve stopnje na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke dipl.ing. J.B. izhaja, da znaša odškodnina za zaplenjeno premoženje 4.477.089,00 SIT, na kar udeleženci nimajo pripomb ter višino odškodnine pritožnica v pritožbenem postopku niti ne izpodbija. Sporna pa je oblika plačila navedene odškodnine. Glede na določbo 145. a člena v zvezi z 266. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur.l. RS 22/2000) se za vračanje nezaplenjenega premoženja v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, kazen zaplembe premoženja pa je bila razveljavljena na podlagi izrednih pravnih sredstev, glede oblik in obsega vračanja, omejitev v zvezi z vračanji in glede vrednotenja premoženj smiselno uporabljajo določbe 3. poglavja Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS 27/89 in 31/93 - ZDEN). Iz člena 42 ZDEN izhaja, da če nepremičnine ni mogoče vrniti v last in posest oziroma glede nje vzpostaviti lastninske pravice, gre upravičencu odškodnina v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija ali na njegovo zahtevo v obveznicah, izdanih v ta namen. Sodišče prve stopnje je torej pravilno odločilo, da je Republika Slovenija dolžna plačati odškodnino v delnicah, s katerimi razpolaga oz. jih ima v lasti. Nepravilno je stališče pritožbe, da gre le odškodnina v delnicah, s katerimi Republika Slovenija razpolaga v ta namen. Take omejitve 42. člen pri delnicah ne določa, določa jo le pri obveznicah. Ne glede na navedeno pa je bila preuranjena odločitev sodišča v delu, da je potrebno odškodnino plačati z delnicami T. d.d. Materialno pravo določa, da gre predlagateljici pravica v delnicah, ki jih ima Republika Slovenija. Podlaga procesnega zahtevka je torej v skladu z 42. členom ZDEN alternativna oblika materialnega prava. Pomembno je predvsem to, da gre predlagateljici torej pravica do izplačila v delnicah, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala na dan izplačila. V skladu z 42. členom ZDEN v zvezi z 403. členom ZDEN pa gre pravica izbire vrste delnic dolžniku, ki bo na dan izplačila predlagateljici izročil ustrezno število delnic, s katerimi bo Republika Slovenija razpolagala in katerih vrednost bo znašala točno 4.477.089,00 SIT na dan plačila odškodnine. Glede na navedeno je bilo potrebno odločbo sodišča prve stopnje delno spremeniti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa in sicer na podlagi 33. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS št. 30/86 in 20/88). Sodišče je prvostopenjski sklep preizkusilo v mejah razlogov pritožbe, v ostalem delu pa le glede bistvenih kršitev postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Ker ni zasledilo nobenih bistvenih kršitev ter je odločba sodišča prve stopnje v ostalem delu pravilna in zakonita, je v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev sodišča prve stopnje, da se v delu zahtevka, ki se nanaša na plačilo odškodnine za nezmožnost uporabe zaplenjene nepremičnine postopek ustavi in se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka v skladu z 17. členom Zakona o nepravdnem postopku. Predlagateljičin zahtevek je odškodninski zahtevek v smislu 1. člena Zakona o pravdnem postopku (UL RS 26/99), ter ga je zato treba obravnavati po pravilih pravdnega postopka.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilu 35. člena Zakona o nepravdnem postopku, ki določa, da vsak udeleženc trpi svoje stroške postopka.