Jedro

Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana. Samo če zakon izrecno določa, je mogoče pravice in obveznosti, o katerih se odloča v upravnem postopku, uveljaviti v civilnih postopkih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 100.189,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.2008 dalje do plačila in za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki (II. točka izreka odločbe) in tožeči stranki naložilo v plačilo 2.242,50 EUR stroškov tožene stranke (III. točka izreka odločbe).

2. Tožnice v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožena stranka bi morala izpolniti vse obveznosti, ki so bile pravnomočno priznane njihovemu pravnemu predniku. Ker je te obveznosti delno izpolnila šele leta 2009, jim gre škoda zaradi napačne izpolnitve in nemožnosti uporabe objekta za pretekla leta. Zmotno je naziranje sodišča, da gre za nepodedljivo osebno pravico. Bistvo Zakona o popotresni obnovi objektov in vzpodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP) je v popotresni obnovi in razvoju Posočja, ne pa socialni pomoči prizadetim v potresu. Višina sredstev je bila pretežno odvisna od višine nastale škode. Ne dedujejo se le pravice iz socialne varnosti, osebnostne pravice, pravice in dolžnosti iz družinskega prava in volilna pravica. Splošno znano je, da drugi dediči dedujejo na novo zgrajene oziroma obnovljene objekte. Ni obrazloženo, kdaj postane ta pravica podedljiva; sodišče se ni opredelilo do navedb, da so drugi dediči dedovali objekte (nove ali obnovljene). Ni obrazloženo, zakaj osebna pravica očeta ne izpolnjuje pogojev za dedovanje. Tudi če bi šlo za osebno premoženjsko pravico, jo dedujejo po očetu, saj mu je bila pravnomočno priznana, pokojni pa je pridobil tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje in sklenil kreditno pogodbo. Pritožnice predlagajo višjemu sodišču, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa (350. člen ZPP) ugotavlja, da je prvo sodišče pravilno in zadostno za materialnopravno pravilno presojo ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo pravilno odločitev, čeprav so razlogi zanjo deloma napačni. Sodba vsebuje razloge o vseh za razsojo relevantnih dejstvih in ji pritožba neutemeljeno očita njihovo pomanjkanje (kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Razlogi sodišča prve stopnje, zakaj tožnice niso podedovale denarnih sredstev, dodeljenih njihovemu pravnemu predniku B. R. za obnovo hiše na naslovu D. 13, so v točki 11. izpodbijane sodbe, in sicer zadostni, da je mogoče na podlagi njih narediti materialnopravno pravilne zaključke. Kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve, je zmotno že izhodiščno stališče tožeče stranke, ki utemeljuje pravico do odškodnine na dedni pravici. Zato niso vsa dejstva, ki in kot sta jih zatrjevali pravdni stranki, relevantna za razsojo. Tista ki so, pa tekom postopka niti niso bila sporna. Ni namreč spora o tem, kako je potekal postopek ter kdaj in kakšne odločbe je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo v postopku za dodelitev nepovratnih sredstev državne pomoči po Zakonu o popotresni obnovi objektov in vzpodbujanju razvoja v Posočju (ZPOOSRP) za popotresno obnovo objekta D. 13, ki je bil v lasti očeta tožnic, po njegovi smrti pa so ga podedovale tožnice.

6. Razlogi izpodbijane sodbe, s katerimi sodišče utemeljuje zavrnitev zahtevka iz naslova izpolnitve pogodbenih obveznosti tožene stranke, so materialnopravno zmotni. Sodišče je pri razsojanju vezano na trditveno podlago strank o dejstvih, ne pa na navedbe o pravni podlagi spora. Glede na trditveno podlago pa gre za tožbo za plačilo odškodnine po 26. členu Ustave RS (URS). Tožeča stranka namreč zatrjuje, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna, ker ni v celoti izpolnila obveznosti po pravnomočnih začasnih odločbah, s katerima so bila dodeljena nepovratna sredstva državne pomoči pravnemu predniku tožnic in Občini Kobarid za popotresno obnovo objekta D. 13. Z izdajo upravne odločbe med osebo, na katero se odločba nanaša, in organom, ki je odločbo izdal, ne nastane pogodbeno razmerje. Odločba je oblastno dejanje pristojnega organa, ki ima neposredni učinek na pravice ali obveznosti stranke postopka. Morebitne nepravilnosti v odločbi ali postopku njene izdaje je mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih predvideva postopek, v katerem je bila odločba izdana. Samo če zakon izrecno določa, je mogoče pravice in obveznosti o katerih se odloča v upravnem postopku, uveljaviti v civilnih postopkih (npr. odškodnina po ZDen). Le če bi tožnice dokazale, da so izčrpale možnosti za izpodbijanje odločb, izdanih v postopku za pridobitev sredstev za popotresno obnovo objekta D. 13, glede izvršljivih odločb pa sprožile ustrezno izvršbo (286. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP-99), pa do pravnomočno dodeljenih sredstev niso prišle zaradi protipravnih ravnanj državnih organov, bi bile lahko upravičene do odškodnine.

7. Za razsojo relevantno: Pravni prednik tožnic je postopek za dodelitev sredstev sprožil pred 1.4.2000, ko je stopil v veljavo ZUP-99, zato je potrebno glede postopka, začetega na njegov predlog, skladno s 324. členom ZUP-99, uporabiti določila Zakona o splošnem upravnem postopku iz leta 1986 (Ur. l. SFRJ, št. 47/86 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP-86). Po določilu drugega odstavka 54. člena ZUP-86 je bila usoda upravnega postopka, če je stranka med njim umrla, odvisna od narave upravne stvari, ki je bila predmet postopka: če po naravi stvari postopka ni bilo mogoče nadaljevati, se je s sklepom ustavil. Sklepa o ustavitvi postopka, začetega na predlog pravnega prednika tožnic, ni. Da bi zahtevale izdajo sklepa o ustavitvi postopka, s čimer bi si zagotovile možnost posebne pritožbe (drugi odstavek 54. člena ZUP-86), tožnice ne zatrjujejo. Torej se je postopek nadaljeval. Mrtva oseba ne more biti stranka postopka, pač pa dediči. Ker je dodelitev sredstev upravičencem po ZPOOSRP odvisna tudi od socialnega in premoženjskega stanja upravičenca, je ministrstvo pri odmeri upoštevalo razmere na strani tožnic, ki so relevantne za odmero. Glede na predpisano vsebino predloga za dodelitev sredstev po ZPOOSRP, se je postopek nadaljeval po novem predlogu tožnic. O tem, da zoper v upravnem postopku izdane odločbe tožnice niso vložile nobenega pravnega sredstva, ni spora. Zaključki prvega sodišča, da tožnicam ni uspelo dokazati t.i. molka organa ter zavlačevanja, sprenevedanja in arogance delavcev Državne tehnične pisarne (DTP), so materialnopravno pravilni (tudi izpodbijani niso). Torej je pravilna odločitev, da tožnicam ni uspelo dokazati protipravnega ravnanja oseb in organov, ki so odločali v postopku dodelitve nepovratnih sredstev za obnovo v potresu aprila 1998 poškodovanega objekta D. 13, zato jim odškodnina po 26. členu URS ne gre.

8. Stališče tožnic, da so upravičene do odškodnine, ker so podedovale pravico do sredstev za popotresno obnovo v višini, kakršna bi šla njihovemu pravnemu predniku, je torej materialnopravno zmotno. Ker pritožbena izvajanja temeljijo na tem napačnem izhodišču, so pritožbene navedbe nerelevantne, zato ne terjajo podrobnejšega odgovora višjega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi zahtevka je pravilna, pa tudi nobena uradoma upoštevna, v drugem odstavku 350. člena ZPP taksativno našteta procesna kršitev ni bila zagrešena, zato je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Pritožnice same nosijo stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo niso uspele (prvi odstavek 154. člena ZPP).