Jedro

Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki bi lahko izpodbila obstoj dejstev, ki utemeljujejo izdajo sklepa o podaljšanju po ZPND izrečenih ukrepov, je na nasprotnem udeležencu.

Za nasilje v družini gre lahko tudi v primerih, ko niso izpolnjeni ali dokazani znaki kaznivih dejanj z elementi nasilja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je 27. 1. 2025 izdalo sklep, s katerim je nasprotnemu udeležencu za obdobje šest mesecev prepovedalo približevati se predlagateljici, mld. A. A. in stalnemu prebivališču predlagateljice na manj kot 200 metrov ter na kakršenkoli način navezovati stike s predlagateljico. Sklep je postal pravnomočen 25. 2. 2025. S sklepom z dne 7. 7. 2025 je te ukrepe podaljšalo in nasprotnemu udeležencu prepovedalo še približevanje vrtcu X. od 1. 9. 2025 dalje, od 3. 10. 2025 dalje tudi delovnemu mestu predlagateljice.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o podaljšanju po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) izrečenih ukrepov z dne 7. 7. 2025 in odločilo, da je nasprotni udeleženec dolžan v korist proračuna Republike Slovenije povrniti stroške, ki so nastali predlagateljici v ugovornem postopku.

3.V pritožbi se nasprotni udeleženec sklicuje na vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), uveljavlja tudi kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (URS) in pravice do sodnega varstva iz 23. člena URS. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in predlog za podaljšanje ukrepov kot neutemeljen zavrne, podredno naj prvostopenjski sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje ter predlagateljici naloži stroške postopka.

4.Navaja, da je znižan dokazni standard dopusten le, ko je domnevno žrtev treba zaščititi takoj, v tej zadevi pa so se prvotno izrečeni in podaljšani ukrepi še pred izdajo izpodbijanega sklepa, in sicer 27. 1. 2026 iztekli, torej ni bilo neposredno preteče nevarnosti, ki bi upravičevala uporabo instituta nujnosti po ZPND. Odločanje je imelo samo še naravo retroaktivne presoje zakonitosti in iskanja podlage za odločanje o stroških postopka. Gre za kršitev pravice do poštenega sojenja in zlorabo določb ZPND.

5.Sodišče je nedopustno prevalilo dokazno breme na domnevnega povzročitelja. Tudi to predstavlja kršitev 22. člena URS. Predlagateljica je tista, ki v postopku nekaj zahteva, zato je trditveno in dokazno breme na njej. Nasprotni udeleženec je njene trditve prerekal kot neresnične, negativnih dejstev - da se nasilje ni zgodilo in da nekaj ni rekel, ne more dokazovati. Predlagateljica bi morala svoja huda zatrjevanja o udarcih, brcah, prisiljevanju in manipulacijah dokazati z ustreznimi in preverljivimi objektivnimi dokazi, sodišče pa je svojo oceno oprlo zgolj na njeno izpovedbo in dejstvo, da je na naroku med zaslišanjem jokala in hlipala. V vlogi napovedanih dokazov predlagateljica ni vložila v spis in tudi predlaganih prič sodišče ni zaslišalo. Zatrjevano nasilje bi na telesu predlagateljice pustilo vidne, hude in trajne posledice, ki bi terjale zdravniško oskrbo ali vsaj vizualno dokumentacijo predlagateljice. Ker v spisu ni dokazov, je podana visoka stopnja verjetnosti, da se vsi filmsko zatrjevani dogodki sploh niso zgodili. Največji absurd izpodbijanega sklepa pa se skriva v načinu ugotavljanja dejanskega stanja glede domnevne šeriatske poroke in zatrjevane prisilne poroke s tretjo osebo. Na fotografiji "podpisovanja" se vidi le, da neka zakrita ženska nekaj podpisuje, potrdila o sklenitvi zakonske zveze v spisu ni, sms o možnosti pridobitve potrdila ne zadostuje. Tudi ne sproženi postopki in kazenske ovadbe. O zatrjevani novi kazenski ovadbi z dne 12. 5. 2025 ni nobenega dokaza. Pristojno tožilstvo je kazensko ovadbo predlagateljice zoper nasprotnega udeleženca zavrglo. Takšno postopanje postavlja nasprotnega udeleženca v popolnoma nemogoč in procesno globoko neenakopraven položaj, zato gre za kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena URS. Podaja kazenske ovadbe ne vzpostavlja utemeljenega suma storitve določenega dejanja. Na pristranskost presoje kaže tudi sklicevanje sodišča na sklep o ukrepih po ZPND zaradi domnevnega nasilja nad bivšo partnerko B. B. Dokazal je, da je bil pravnomočno oproščen vseh obtožb v zvezi s tem.

6.Ukrepi so podaljšani mimo zakonskih pogojev. Nasprotni udeleženec vse od oktobra 2024 predlagateljice ne kontaktira, saj z njo ne želi imeti nobenega opravka. Celo z otrokom ne išče in ne vsiljuje nobenih stikov. Prvotni sklep o prepovedi približevanja mu ni bil nikoli vročen. Predlagateljici se ne približuje iz njegove popolne, naravne in osebne nezainteresiranosti za njo in njeno življenje. To pomeni, da ni nobene resne nevarnosti ponovitve nasilja. Goli in neoprijemljivi subjektivni strah predlagateljice ne more in ne sme biti podlaga za hud, dolgotrajen in nesorazmeren poseg v ustavne pravice in svoboščine nasprotnega udeleženca.

7.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

8.Pritožba ni utemeljena.

9.Postopki po ZPND so nujni in prednostni (četrti odstavek 22.a člena), enotno in ustaljeno stališče je, da se v njih odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Ta je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu, oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih.

10.Predlagateljica je v predlogu za izrek ukrepov po ZPND opisala ravnanja nasprotnega udeleženca, ki predstavljajo fizično (tepež in porivanje), psihično (zmerjanje, poniževanje, zaničevanje) in ekonomsko (materialno okoriščanje na njen račun) nasilje po 3. členu ZPND. V dokaz svojih trditev je predložila več listinskih dokazov - zapisnik o sprejemu kazenske ovadbe in obvestilo policije, da je bila na pristojno tožilstvo vložena kazenska ovadba, mnenje CSD o njeni ogroženosti zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki dokazuje, da so bili nasprotnemu udeležencu v preteklosti zaradi njegovih nasilnih dejanj do bivše partnerice B. B. že izrečeni ukrepi po ZPND. Ker listinski dokazi potrjujejo predlagateljičine navedbe o hudem nasilju nasprotnega udeleženca nad njo, je sodišče prve stopnje izdalo sklep o prepovedi približevanja po 22.d členu ZPND. Nasprotni udeleženec ugotovitev sklepa ni prerekal (ni vložil ugovora), zato se na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja skladno z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), štejejo za priznane. O ugovoru nasprotnega udeleženca, da mu sklep ni bil vročen, je sodišče odločilo s posebnim sklepom1, ki je prestal pritožbeni preizkus2. Pravilnosti vročitve sklepa z dne 27. 1. 2025 v pritožbenem postopku ne more več izpodbijati. Tudi v predlogu za podaljšanje izrečenih ukrepov je predlagateljica konkretizirano in življenjsko logično pojasnila razloge za svojo bojazen, da bo nasprotni udeleženec, čeprav izrečenih ukrepov ni kršil, v primeru, da ti ne bodo podaljšani, pričel ponovno izvajati družinsko nasilje.

11.Preteklo nasilje nasprotnega udeleženca je bilo že dokazano s stopnjo verjetnosti, v predlogu za podaljšanje izrečenih ukrepov navedena dejstva pa potrjujejo listinski dokazi. Na ta način je predlagateljica z verjetnostjo dokazala potrebo po nadaljnji zaščiti. Trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki bi lahko izpodbila obstoj dejstev, ki utemeljujejo izdajo sklepa o podaljšanju po ZPND izrečenih ukrepov, je na nasprotnem udeležencu.

12.Nasprotni udeleženec navedenega bremena ni zmogel. V ugovornem roku (tretji odstavek 12.d člena ZPND) je vložil laičen ugovor. V njem je navedel, da s predlagateljico nista bila zunajzakonska partnerja, pač pa ji je kot znanec hotel pomagati, ker je trdila, da je žrtev nasilja svoje mame. Ko je ugotovil, da ga predlagateljica le izkorišča, je z njo prekinil vse stike, ona pa je zaradi maščevanja podala kazensko ovadbo, ki jo je tožilka zavrgla. Napisal je, da vse temelji le na izjavah predlagateljice, v dokaz pa predlagal svoje zaslišanje, vpogled v zemljiškoknjižne podatke o lastništvu stanovanj, pridobitev izpisov komunikacij, ki kažejo, da ni bilo nobenih groženj in priče, ki so seznanjene z dejanskim razmerjem med strankama. Nobenega listinskega dokaza ni priložil, imen prič ni navedel, katere izpise naj bi se pridobilo, ni konkretiziral.

13.Da sodišče ni razpisalo naroka v času veljavnosti podaljšanih ukrepov, ne drži. Večkrat ga je razpisalo, a ga je enkrat na prošnjo predlagateljice, dvakrat pa na prošnjo pooblaščenca nasprotnega udeleženca preklicalo in preložilo, nazadnje na 6. 1. 2026, torej pred iztekom veljavnosti ukrepov. Na naroku 6. 1. 2026 pa dokazov ni izvajalo, ker je nasprotni udeleženec le dan pred narokom v spis vložil pripravljalno vlogo - dopolnitev ugovora. Sodišče prve stopnje je moralo predlagateljici omogočiti, da odgovori na vlogo, ki jo je prejela šele na naroku, poleg tega je bil v vlogi tudi predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o prepovedi približevanja z dne 27. 1. 2025. O slednjem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 23. 1. 2026, pritožbeno sodišče pa s sklepom z dne 26. 2. 2026. Ker se je iztekel čas veljavnosti izrečenih ukrepov, je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca z dopisom pozvalo, da sporoči, če vztraja pri ugovoru ali ga umika. Ker ni odgovoril, je razpisalo narok za obravnavanje njegovega ugovora. Očitke sodišču glede odločanja o neveljavnih ukrepih glede na opisano ni mogoče označiti drugače kot sprenevedanje. Pritožbena teza o vplivu dolžine postopka na dokazovanje je zgrešena. Dejstvo, da je sodišče zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca sklep o njegovem ugovoru lahko izdalo šele po poteku veljavnosti izrečenih ukrepov, ne spreminja pravil dokazovanja.

14.Rok osmih dni za ugovor zoper sklep, ki ga sodišče izda po prvem odstavku 22.d člena ZPND, ni podaljšljiv, kar pomeni, da dodatnih ugovorov v 5. 1. 2025 prejeti vlogi ni treba obravnavati. V laičnem ugovoru nasprotni udeleženec ni prerekal, da je predlagateljico prisilil, da se je poročila s tunizijskim državljanom D. D., zato višje sodišče na pritožbene navedbe v zvezi s tem ne bo odgovarjalo. Tudi glede sklenitve šeriatske poroke v laičnem ugovoru ni napisano nič. Navedbe, da nista bila izvenzakonska partnerja, je predlagateljica izpodbila s prepričljivo in življenjsko logično izpovedbo, katere resničnost potrjujejo tudi fotografije in CD v spisu. V nasprotju s predlagateljičino, izpovedba nasprotnega udeleženca ni bila prepričljiva in prav noben dokaz v spisu je ne podpira. Da bi nekdo na znanko "prepisal" dve stanovanji (kar v resnici pomeni podaril), enostavno ni verjetno. Ob zaslišanju udeležencev sodišče njihovo verodostojnost presoja tudi na podlagi neposredne zaznave in sodišče prve stopnje s tem, ko je upoštevalo vedenje in reakcije predlagateljice, ni ničesar kršilo, pač pa je udejanjilo načelo neposrednosti. Pravilno je tudi pojasnilo, da dejstvo, da je bila ena kazenska ovadba zoper nasprotnega udeleženca zavržena, v postopku po ZPND ni odločilno. Za nasilje v družini gre lahko tudi v primerih, ko niso izpolnjeni ali dokazani znaki kaznivih dejanj z elementi nasilja. Sicer pa je v času odločanja prvostopenjskega sodišča zoper nasprotnega udeleženca še tekel predkazenski postopek zaradi kaznivih dejanj nasilja v družini na škodo predlagateljice, prisilne sklenitve zakonske zveze ali vzpostavitve podobne skupnosti, spremembe rodbinskega stanja in velike tatvine. To dokazuje zaprosilo Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu za vpogled v spis (list. št. 155 spisa). Nobenega razloga za neupoštevanje uradnega dokumenta, ki je v spisu, ni. Utemeljeno se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi na s strani predlagateljice vložen dokaz o že predhodno izrečeni prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca bivši partnerici. Gre za pravnomočno sodno odločbo, ki potrjuje nasilno ravnanje nasprotnega udeleženca v preteklosti, kar v povezavi s trditvami in drugimi dokazi predlagateljice, kaže na vzorec ravnanja nasprotnega udeleženca. Predlagateljica je razumno pojasnila, zakaj nima listinskih dokazov o fizičnem nasilju nasprotnega udeleženca. Kontroliral je vsebino njenega telefona (slike, videoposnetki), zdravniške pomoči pa ni iskala.

15.V pritožbi uveljavljanih kršitev procesnih (načelo kontradiktornosti) in ustavnih pravic ni. Možnost izjave v postopku in izvajanja dokazov nasprotnemu udeležencu ni bila odvzeta. Odgovornost za to, da so bile njegove navedbe zgolj pavšalne in dokazno nepodprte, ni na strani sodišča.

16.Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere mora višje sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

17.Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Zavrglo je njegov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa z dne 27. 1. 2025.

2Sklep VSL III Cp 389/2026 z dne 26. 2. 2026, red. št. 42.