Jedro

Besedilo splošnih pogojev, ki ga je v obliki formularja vnaprej pripravila tožena stranka, je nejasno, zato ga je treba razlagati v korist tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja (83. člen OZ).

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka na podlagi pogodbe o zavarovanju polnega avtomobilskega kaska dolžna plačati tožniku vseh zahtevanih 14.272,13 € (prej 3,420.172,80 SIT) zavarovalnine za ukradeni osebni avtomobil. Toženo stranko je zavezalo tudi k povrnitvi tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da določbe Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/XI niso nejasne. Naslovi členov so izpisani z velikimi tiskanimi črkami in natisnjeni v poudarjenem tisku, v besedilu členov pa so izčrpno navedeni primeri in okoliščine, v katerih je tožena stranka dolžna povrniti nastalo škodo. Tako je povprečno prava vešči osebi že na prvi pogled očitno, katere nevarnosti so zavarovane s polnim avtomobilskim kaskom, katere pa le ob (dodatni) sklenitvi delnega avtomobilskega kaska. 3. člen splošnih pogojev, nadaljuje, določa, da je škoda v zvezi z izginotjem lahko le posledica v tem členu taksativno naštetih dogodkov, med katere pa ne sodijo v tč. 12) navedena ''zlonamerna ali objestna dejanja tretjih''. S temi dejanji ni mišljena prilastitev ali kaznivo dejanje s prilastitvenim namenom, pač pa poškodovanje zavarovane stvari v smislu kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Škoda zaradi dejanj s prilastitvenim namenom, kot so tatvina, rop, vlomna tatvina itn., je krita le v primeru sklenitve delnega kasko zavarovanja s Kombinacijo K, sicer ne. To v splošnih pogojih jasno piše, zato tudi gramatikalna, logična in sistematična razlaga sodišča ne bi smela privesti do drugačnih zaključkov. Trdi tudi, da je zapis pritožbenega sodišča, da tožnik ni bil poučen o vsebini splošnih pogojev oziroma da tožena stranka tega ni nikoli zatrjevala, zmoten, saj tožnikov podpis na zavarovalni polici pomeni, da je tožnik vsebino tistega, kar je podpisal, poznal in se z njo strinjal. Dodaja, da ni vnaprej natisnjena celotna zavarovalna pogodba, temveč le splošni pogoji, izpolnitev police pa je vselej odvisna od tega, kakšno zavarovanje želi konkretni sklenitelj. In tožnik je s sklenitvijo delnega kaska za Kombinacije I, R in D nedvomno izrazil voljo ob polnem kasu skleniti dodatno zavarovanje le za te oblike delnega kaska, za zavarovanje tatvine (Kombinacija K) pa ne.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Odločitev sodišč prve in druge stopnje o utemeljenosti zahtevka za plačilo zavarovalnine sloni na dejanski ugotovitvi o tožnikovi prepričanosti, da je s sklenitvijo zavarovanja polnega avtomobilskega kaska zavaroval svoj avtomobil tudi za primer tatvine, in na presoji, da je vsebina tretjega člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/XI (v nadaljevanju splošni pogoji), predvsem uvodno besedilo njegovega prvega odstavka in pa določba 12. točke istega odstavka, toliko nerazumljiva oziroma nejasna, da jo je treba, ker jo je vnaprej pripravila tožena stranka, razlagati v korist tožnika kot šibkejše stranke zavarovalnega razmerja. Ta odločitev je materialnopravno pravilna.

7. Bistvena zanjo je pravna presoja zadevnih določb splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska AK-92/XI kot sestavnega dela zavarovalne pogodbe (120. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ). Pri tem že v izhodišču ni mogoče mimo ugotovitve, da polno zavarovanje avtomobilskega kaska pojmovno lahko pomeni le zavarovanje vseh nevarnosti, ki se lahko pripetijo ob obratovanju ali v mirovanju vozila, delno zavarovanje pa zavarovanje samo posameznih, izbranih nevarnosti. Ali je tatvina vozila zajeta v 3. členu splošnih pogojev, je stvar razlage besedila. Uvodno besedilo tega člena določa, da ''polno zavarovanje avtomobilskega kaska krije škodo zaradi uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari, ki nastane kot posledica presenetljivih in od zavarovančeve ali voznikove volje neodvisnih dogodkov'', v nadaljevanju pa so v petnajstih točkah navedene relevantne okoliščine oziroma vzroki uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih stvari. Tako so v 12. točki kot razlog ''izginitve'' navedena ''zlonamerna ali objestna dejanja tretjih oseb''. Ker tatvina po logiki stvari predpostavlja zlonamerno ravnanje tretjega, običajno pa stvar, ki je predmet tatvine, tudi izgine, revizijsko sodišče pritrjuje razlogom izpodbijane sodbe, s katerimi je zavrnjeno stališče tožene stranke, da v pojmu ''izginitev'' tatvina ni zajeta in da je zlonamerno ravnanje tretjih ne vključuje (prim. str. 3 sodbe). Tožnik je le povprečno prava uka oseba, zato je njegova prepričanost, da je že s sklenitvijo zavarovanja nevarnosti polnega avtomobilskega kaska poskrbel za kritje tudi v primeru tatvine, toliko bolj razumljiva.

8. Revizijsko sodišče sprejema tudi razlago, da besedilo splošnih pogojev ne daje podlage za zanesljivo sklepanje, da se zavarovanje delnega avtomobilskega kaska po Kombinaciji K lahko sklene izključno v kombinaciji s polnim avtomobilskim kaskom. Delno zavarovanje (4. člen splošnih pogojev) že pojmovno ne pomeni dodatnega zavarovanja poleg osnovnega, polnega kasko zavarovanja. Temu ob bok pa zapis pri Kombinaciji K delnega avtomobilskega kaska jasno kaže, da je to obliko zavarovanja mogoče skleniti skupaj s katerimkoli zavarovanjem pri toženi stranki, torej tudi z, denimo, zavarovanjem avtomobilske odgovornosti, in ne le skupaj s polnim kasko zavarovanjem. Tožnikova argumentacija o subjektivnem prepričanju, da bi mu sklenitev Kombinacije K delnega kasko zavarovanja poleg polnega kasko zavarovanja za primer tatvine nudila le dodatno ugodnost povrnitve prav vse nastale škode, tj. dejanske škode brez odbitka zneska odbitne franšize, ki se sicer upošteva pri polnem kasku, se tako izkaže za povsem smiselno. V vsakem primeru pa doslej navedeno zadošča za utemeljenost sklepnega zaključka izpodbijane sodbe, da je besedilo splošnih pogojev, ki ga je v obliki formularja vnaprej pripravila tožena stranka, nejasno, zaradi česar ga je treba razlagati v korist tožnika kot šibkejše stranke pogodbenega razmerja (83. člen OZ).

9. Zaključnih revizijskih očitkov, da tožnikov podpis na zavarovalni polici pomeni, da je tožnik vsebino pogodbe (in splošnih pogojev, ki so njen del), kot jo vidi tožena stranka, poznal in se z njo strinjal, in da je tožnik s sklenitvijo delnega kaska za Kombinacije I, R in D nedvomno izrazil voljo ob polnem avtomobilskem kasku skleniti dodatno zavarovanje le za te oblike delnega kaska, za zavarovanje tatvine pa ne, revizijsko sodišče ni upoštevalo. Oba namreč merita na nasprotovanje glavnemu rezultatu pritožbeno preizkušene dokazne ocene, ugotovitvi o tem, kakšna je bila tožnikova pogodbena volja oziroma pogodbo s kakšno vsebino je menil, da sklepa. Takšno ravnanje pa na revizijski stopnji ni dopustno. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki ga iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP). Zato se z očitki, ki to procesno prepoved obhajajo ali ji nasprotujejo, revizijsko sodišče ne ukvarja.

10. Ker uveljavljana revizijska razloga po povedanem nista podana, je sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).