Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo posamezne zneske mesečnih stroškov za otroka, ki izhajajo iz izpovedi toženke, vendar v nadaljevanju povprečnih mesečnih otrokovih potreb ni izrazilo v denarnem znesku, pač pa se je le posplošeno sklicevalo na izpoved toženke ter splošno znane povprečne življenjske stroške in starost otroka.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (3. točka izreka) razveljavi glede mesečne preživnine za preživljanje mld. P. V. nad zneskom 25.000,00 SIT in glede stroškov postopka (5. točka izreka) ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 20.9.1986 v Ljubljani ter mladoletnega sina pravdnih strank P. V., roj. 5.4.1989 dodelilo v vzgojo in varstvo materi M. V. Tožniku je naložilo, da od 1.10.1999 dalje za mladoletnega sina P. plača preživnino v znesku 40.000,00 SIT mesečno s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, višji preživninski zahtevek pa zavrnilo ter odločilo, da nosi vsaka stranka svoje stroške postopka. Zoper to sodbo se je v zakonitem roku pritožil tožnik. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V obrazložitvi pritožbe kot bistveno navaja, da je ob zaslišanju pošteno priznal svoje priložnostne dohodke, ki pa niso stalni, sploh pa ne v takšni višini, kot sedaj zaključuje sodišče. Sodišče je nekritično pristopilo k ocenjevanju otrokovih potreb in je verjelo navedbam tožene stranke glede višine sredstev otrokovih potreb, ki pa so po mnenju tožnika močno pretirane. Tožena stranka ni v ničemer dokazala stroškov za obleko in čevlje v višini 240.000,00 SIT, prav tako ni pojasnila postavke šolske prehrane v višini 15.000,00 SIT, še posebej glede na to, da je eden od staršev nezaposlena oseba in bi morala biti prehrana regresirana. Ni pojasnjena postavka računa v višini 4.000,00 hrvaških kun in zakaj se aparat ni nabavil v Sloveniji na stroške zdravstvenega varstva, ni pojasnjen tudi izjemno visok strošek za pouk angleščine. Navajanja tožene stranke o visokem standardu, na katerega je navajen otrok, so močno pretirana, saj je bil standard družine povsem povprečen glede na njihove povprečne dohodke. Tožeča stranka ni zmožna plačevati takšne preživnine, ne da bi bilo s tem ogroženo njegovo lastno preživljanje in tudi zdravje. Pritožba je delno utemeljena. Iz pritožbe ni razvidno, v katerem delu jo tožeča stranka izpodbija, zato je pritožbeno sodišče štelo, da jo izpodbija v tistem delu, glede katerega ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP), torej glede prisojene preživnine nad zneskom 20.000,00 SIT, kolikor predlaga tožnik v svojem tožbenem zahtevku od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje (sicer pa iz navedb tožnika v zapisniku o glavni obravnavi z dne 15.2.2000 izhaja, da "ni pripravljen plačevati več kot 25.000,00 SIT mesečno", kar bo tudi v nadaljevanju upoštevano). Na podlagi določbe drugega odstavka citiranega člena ZPP je pritožbeno sodišče opravilo preizkus obstoja kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Ob tem preizkusu je ugotovilo, da v postopku ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP, pritožnik pa v pritožbi tudi konkretno ne opredeljuje teh kršitev. Je pa utemeljen zatrjevan pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne, predvsem pa nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo ob odločanju o preživninski obveznosti toženca, so bila pomanjkljivo ugotovljena in ne omogočajo zanesljive podlage za presojo pravilnosti uporabe ustreznih določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), konkretno določbe 79. člena, po kateri mora biti višina preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Otrokova mati je v odgovoru na tožbo ter ostalih vlogah, pa tudi ob zaslišanju, navedla posamezne izdatke za otroka ter v spis vložila dokazila o plačilu tečaja angleškega jezika in ortodontskega aparata, povprečni mesečni znesek za preživljanje sina pa ocenila na 75.000,00 do 80.000,00 SIT. Tožniku se navedene potrebe otroka zdijo pretirane, kar je navajal med postopkom in konkretno tudi v pritožbi izpodbija stroške za obleko in obutev v povprečnem mesečnem znesku 20.000,00 SIT, šolsko prehrano 15.000,00 SIT, pouk angleščine ter plačilo ortodontskega aparata v višini 4.000,00 hrvaških kun. Glede slednjega zneska, ki po oceni toženke povprečno mesečno pomeni strošek 10.000,00 SIT, se tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik upravičeno sprašuje, zakaj ni ta aparat nabavljen v Sloveniji iz obveznega zavarovanja z zagotovljenim plačilom zdravstvenih storitev. V kolikor je za nabavo ortodontskega aparata v tujini in plačilo tega upravičen razlog (npr. dolga čakalna doba in podobno), je ta strošek gotovo potreben, kot to velja za plačilo tečaja angleščine, ki je dokazan in upravičen strošek za otrokovo izobraževanje. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe sicer navedlo posamezne zneske mesečnih stroškov za otroka, ki izhajajo iz izpovedi toženke, vendar v nadaljevanju povprečnih mesečnih otrokovih potreb ni izrazilo v denarnem znesku, pač pa se le posplošeno sklicevalo na izpoved tožnice ter splošno znane povprečne življenjske stroške in starost otroka. Pri ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje, da bo pravilno uporabilo določbo 79. člena ZZZDR, dokazni postopek dopolniti in predvsem oceniti povprečni mesečni znesek, potreben za preživljanje sina pravdnih strank, nato pa ugotovljen denarni znesek, upoštevaje otroški dodatek, do katerega je otrok upravičen, porazdeliti primerno glede na premoženjske zmožnosti in ostale okoliščine med oba preživninska zavezanca. Sodišče druge stopnje pa ne sprejema razlogov pritožbe o tem, da naj bi bila z izpodbijano sodbo določena preživnina previsoka glede na premoženjske zmožnosti tožnika ali celo ogrožalo njegovo lastno preživljanje in zdravje. Tožnik ima po lastni navedbi poleg priložnostnega zaslužka mesečno od 50.000,00 SIT do 150.000,00 SIT, še premičnine (dva motorja in osebni avto) ter vezana denarna sredstva. V kolikor mu dohodek iz priložnostnih del ne bo zadostoval za plačilo preživnine, bo pač moral poiskati redno zaposlitev in uporabiti omenjena lastna vezana denarna sredstva. Glede na gornje razloge je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe, kolikor gre za preživnino, ki presega 25.000,00 SIT mesečno ter v tem obsegu vrača zadevo sodišču prve stopnje glede na določbo 355. člena ZPP. Pri tej odločitvi je upoštevana navedba in izpoved tožnika na glavni obravnavi dne 15.2.2000, da je pripravljen prispevati k preživljanju sina 25.000,00 SIT mesečno ter da od oktobra 1999 dalje ni ničesar prispeval za preživljanje otroka. Posledica delne razveljavitve prvostopne odločbe je tudi razveljavitev odločbe o pravdnih stroških in odločitev glede pritožbenih stroškov (165. člen ZPP).