Jedro

Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju prosilca se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.

Prosilec za brezplačno pravno pomoč bi moral v vlogi navesti, da je kljub sklenjenim pravnim poslom v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot (so)lastnik spornih nepremičnin in organu za brezplačno pravno pomoč omogočiti, da bi pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe ter pravno svetovanje in zastopanje v individualnem delovnem sporu zaradi izplačila plač od septembra 2010 dalje in odločila, da prosilec v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 8. 4. 2011 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V postopku je bilo ugotovljeno, da je v obrazcu prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri večini vprašanj o premoženjskem stanju prečrtal odgovor „ne“ – med drugim je pri vprašanju, ali je lastnik oziroma solastnik stanovanja ali hiše v kateri živi prečrtal odgovor „ne“, prav tako je prečrtal isti odgovor pri vprašanjih, ali je lastnik oziroma solastnik drugega stanovanja ali hiše in ali je lastnik oziroma solastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja, ki daje dohodke ter stavbnega zemljišča, poslovnih prostorov, opreme in delovnih strojev, ki daje dohodke. Glede na to, da je prečrtal vse odgovore „ne“ pri podatkih o dohodkovnem stanju, kar se sklada z dokazili, ki jih je priložil k prošnji, je sodišče štelo, da je s tem ko je prečrtal odgovore „ne“ podal izjavo, da nima nikakršnega premoženja (razen osebnega vozila starega 15 let, katerega je v prošnji izrecno navedel). V izjavi je torej navedel, da ni lastnik ali solastnik nobene nepremičnine. Organ za brezplačno pravno pomoč pa je na podlagi podatkov Geodetske uprave RS ugotovil, da je tožnik solastnik do ¼ nepremičnin vpisanih v posestnih listih št. 74 in 154 k. o. ..., kar v naravi predstavlja njivo, sadovnjak, vinograd, travnik, pašnik, gozd, stanovanjsko stavbo, gospodarsko poslopje in dvorišče ter da je lastnik stanovanja na Vrhniki. Iz navedenega torej izhaja, da je prosilec v izjavi o svojem premoženjem stanju navajal neresnične podatke, in zato je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo na podlagi 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/201 s spremembami) zavrnil in navedel še, da tožnik nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek 20. člena ZBPP).

Tožnik v laični tožbi izpodbija odločitev organa za brezplačno pravno pomoč z utemeljitvijo, da je v prošnji podal resnične podatke, saj ni lastnik nobene nepremičnine, vendar pa v zemljiški knjigi zadeve še niso urejene. Kot dokazilo je priložil notarski zapis darilne pogodbe s katero je svoj solastniški delež nepremičnin podaril sestri, priložil pa je tudi sklep sodišča iz katerega izhaja, da ni več lastnik stanovanja. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je organ za brezplačno pravno pomoč zakonito zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh relevantnih podatkov glede premoženja, s katerim razpolaga.

V zvezi z obravnavano problematiko je v 20. členu ZBPP med drugim določeno, da se premoženjsko stanje prosilca in njegove družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (prvi odstavek). Če je prosilec v (navedeni) izjavi navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organi za brezplačno pravno pomoč izda o tem odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč (peti odstavek). Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravno sodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov, kot je bilo to v obravnavanem primeru, ko tožnik ni navedel, da je lastnik nepremičnin vpisanih v posestnih listih št. 74 in 154 k. o. ... Iz k tožbi priloženega notarskega zapisa sestavljenega dne 1. 4. 2011 sicer izhaja, da sta tožnik in njegova sestra A.A. sklenila pogodbo o razdružitvi solastnih nepremičnin, tako, da bo A.A. tožniku za njegove solastniške deleže na odstopljenih nepremičninah izplačala znesek v višin 18.268,00 EUR, s pogodbo pa je bilo dogovorjena tudi brezplačna dosmrtna služnostna pravica bivanja tožnika v hiši. Z darilno pogodbo pa je tožnik svojo ¼ nepremičnin podaril sestri. V zvezi z lastništvom stanovanja v Vrhniki je tožnik predložil sklep o domiku Okrajnega sodišča v Vrhniki z dne 28. 3. 2011, iz katerega sicer izhaja, da je bilo stanovanje, katerega edini in izključni lastnik je bil tožnik, na drugi javni dražbi domaknjeno najugodnejšemu ponudniku B. d.o.o. za kupnino 33.100,00 EUR. Niti notarski zapis niti domik nista bila sprovedena v zemljiški knjigi. Po določbi 49. člena Stvarno pravnega zakonika (Uradni list RS št. 87/2002) pa se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Glede na to, da zakon ne določa (več), da more biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do sprememb 20. člena ZBPP), je neutemeljen tožbeni ugovor, da tožnik ni navajal neresničnih podatkov, glede na to, da na podlagi predloženih pravnih poslov več ni lastnik nepremičnin. Tožnik bi moral v vlogi navesti, da je kljub sklenjenim pravnim poslom v zemljiški knjigi še vedno vknjižen kot (so)lastnik spornih nepremičnin in organu za brezplačno pravno pomoč omogočiti, da bi pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje. Ker na podlagi vsega navedenega izhaja, da tožnik v vlogi ni navedel resničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju, je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.