Jedro

Sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla nanj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Enako kot v primeru obstoja izvršilnega naslova, ki glasi na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo, se mora upnik v predlogu za izvršbo sklicevati na javno ali po zakonu overjeno listino, ki izkazuje prehod obveznosti od dolžnika iz izvršilnega naslova na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo zoper dolžnika zavrnilo, ker dolžnika v notarskem zapisu nista označena kot dolžnika in upnik v predlogu ni določno označil javno ali po zakonu overjeno listino, s katero bi dokazal, da je obveznost prenesena ali je na drug način prešla nanju.

2. Proti temu sklepu se pritožuje upnik. Uveljavlja pritožbena razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in izdajo sklepa o izvršbi. Stališče sodišče je po mnenju upnika absolutno preozko, nerealno in neživljenjsko. Izpričuje premalo pravne širine. Vsakomur, ki se spisa loti temeljito, mora biti jasno, da je prvotni dolžnik umrl in da je nastopila generalna sukcesija njegovih sinov. Poudarja, da je upnik v ta namen priložil kopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zaradi slednjega upnik meni, da je v celoti zadostil zakonski določbi 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V samem predlogu v rubriki „priloge“ je upnik to listino navedel. Prav tako ne gre spregledati, da sta dolžnika že vknjižena v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so predmet predlagane izvršbe in tudi z vpogledom v zemljiško knjigo je razvidno, da je bil vpis opravljen na podlagi sklepa o dedovanju. Gre za javno listino, ki je bila jasno predočena v javni zemljiški knjigi, zaradi česar upniku niti ne bi bilo potrebno posebej dokazovati, na kakšni pravni podlagi je bila obveznost prenesena na dolžnika. Kljub temu pa je upnik v skladu z zakonom v predlogu za izvršbo navedel sklep o dedovanju, ki je pravna podlaga za prehod obveznosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče dovoli izvršbo zoper tistega, ki je kot dolžnik označen v izvršilnem naslovu (21. člen ZIZ). Po petem odstavku 40. člena ZIZ upniku izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, predlogu za izvršbo ni potrebno priložiti, temveč ga mora le določno označiti (in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti). V predlogu mora upnik torej s sklicevanjem na izvršilni naslov, ki glasi na dolžnika, zoper katerega predlaga izvršbo, utemeljevati zahtevek za izvršbo in ga v primeru ugovora predložiti v izvirniku ali overjenem prepisu (drugi odstavek 44. člena ZIZ in tretji odstavek 58. člena ZIZ).

5. Sodišče dovoli izvršbo tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila obveznost prenesena ali je na drug način prešla nanj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ). Enako kot v primeru obstoja izvršilnega naslova, ki glasi na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo, se mora upnik v predlogu za izvršbo sklicevati na javno ali po zakonu overjeno listino, ki izkazuje prehod obveznosti od dolžnika iz izvršilnega naslova na dolžnika zoper katerega upnik predlaga izvršbo.

6. V obravnavanem primeru je upnik v obrazcu predloga za izvršbo kot izvršilni naslov označil SV 578/2010 z dne 11. 6. 2010 in v tekstualnem delu predloga za izvršbo navedel, da dolžnika dolgujeta po neposredno izvršljivem notarskem zapisu SV 578/10 z dne 11. 6. 2010 izterjevano terjatev, ne da bi pri tem v obrazcu predloga za izvršbo ali v tekstualnem delu predloga za izvršbo zatrjeval oziroma pojasnil okoliščine iz drugega odstavka 24. člena ZIZ, to je prehod obveznosti in pravno podlago prehoda obveznosti od dolžnika iz notarskega zapisa na dolžnika zoper katera predlaga izvršbo oziroma določno označil javno ali po zakonu overjeno listino, ki izkazuje prehod obveznosti.

7. Ker v priloženem notarskem zapisu, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo tudi določno označil kot izvršilni naslov, na podlagi katerega predlaga izvršbo zoper dolžnika ml. J.E. in ml. T.E., navedena dolžnika nista označena kot dolžnika, je prvostopenjsko sodišče predlog upnika utemeljeno zavrnilo.

8. Predlog je namreč imel vse potrebne formalne sestavine (prvi odstavek 40. člena ZIZ in drugi odstavek 105. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato sodišče ni imelo podlage za postopanje po 108. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, temveč je pravilno upnikov predlog vsebinsko obravnavalo.(1) V primeru, ko zahtevana izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu, ki ga upnik v predlogu za izvršbo določno označi in ga tudi priloži k predlogu, je utemeljeno meritorno odločanje o upnikovem predlogu za izvršbo. Ker v obravnavanem primeru izvršba nima podlage v izvršilnem naslovu SV 578/2010 z dne 11. 6. 2010, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo določno označil in ga tudi predložil, je prvostopenjski odločitvi pritrditi.

9. Zakonsko določilo drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ je jasno. V predlogu za izvršbo zahteva določno označbo kvalificirane listine, ki izkazuje prehod obveznosti, torej zatrjevanje prehoda obveznosti in navajanje pravne podlage prehoda obveznosti ter kvalificirane listine. Le-tega ne more nadomestiti zgolj navajanje dokaza med prilogami. Tudi v izvršilnem postopku (15. člen ZIZ) je temeljno pravilo pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). To od stranke zahteva navedbo dejstev, na katera opira svoj zahtevek in nadalje, da trditve o dejstvih dokaže. Pritožbena izvajanja o izpolnitvi zahteve iz drugega odstavka 24. člena ZIZ s tem, ko je dolžnik med prilogami navedel sklep o dedovanju, torej le dokaz o prehodu obveznosti, ne pa zatrjeval prehoda obveznosti iz notarskega zapisa - od v notarskem zapisu označenega dolžnika na dolžnika navedena v predlogu za izvršbo na podlagi sklepa o dedovanju, je zato zavrniti, kot tudi pritožbene navedbe o izkazanosti prehoda obveznosti glede na vpis v zemljiški knjigi. Upnik v predlogu za izvršbo teh dejstev v nasprotju z zahtevo iz drugega odstavka 24. člena ZIZ ni zatrjeval. 10. V pritožbi uveljavljena pritožbena razloga iz navedenih razlogov nista podana. Ker sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo postopkovnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 449/2001 z dne 9. 1. 2002 in Višje sodišče v Ljubljani v sklepu VSL II Cpg 924/2002 z dne 21. 11. 2002.