Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Logika priznanja pravdnih stroškov je v tem, da tisti, ki v pravdi uspe, ne trpi stroškov, ki so mu nastali z uveljavljanjem utemeljenega tožbenega zahtevka, ampak da mu te stroške povrne nasprotnik (ki v pravdi ni bil uspešen). To pa pomeni, da pri odmeri stroškov stranki, ki je v pravdi uspela, sodišče ne more upoštevati premoženjskih razmer nasprotnika, saj bi sicer prišlo do kršitve ustavnega načela enakosti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je s sklepom naložilo tožencu da v 8 dneh tožeči stranki plača pravdne stroške 78 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
2. Toženec v pravočasni laični pritožbi navaja, da je prejemnik denarne socialne pomoči in da mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, da osebi ostanejo sredstva za preživetje. Ker mu po plačilu stroškov ne bi ostalo za preživetje, predlaga razveljavitev sklepa.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Res je, kar opozarja pritožba, da mora sodišče pri odločanju upoštevati premoženjsko stanje stranke, a vendar se določba 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1), ki to ureja, ne nanaša na odločanje o glavni stvari in sodnih stroških, ampak na odločanje o predlogu za oprostitev sodne takse. V obravnavanem primeru je šlo za odločitev o pravdnih stroških – stroških, ki so v pravdi nastali upniku, ki je s tožbenim zahtevkom uspel.1 Logika priznanja pravdnih stroškov je v tem, da tisti, ki v pravdi uspe, ne trpi stroškov, ki so mu nastali z uveljavljanjem utemeljenega tožbenega zahtevka, ampak da mu te stroške povrne nasprotnik (ki v pravdi ni bil uspešen). To pa seveda pomeni, da pri odmeri stroškov stranki, ki je v pravdi uspela, sodišče ne more upoštevati premoženjskih razmer nasprotnika, saj bi sicer prišlo do kršitve ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave RS).
6. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
1 Pri tem je pomembno, da predstavljajo pravdne stroške stranke, ki je v pravdi uspela, tudi sodne takse, ki jih je morala plačati ta stranka. Oprostitev sodnih taks se nanaša le na sodne takse, za katere je zavezanec oseba, ki je oproščena sodnih taks.