Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM sklep I Cp 1277/2014

ECLI:SI:VSMB:2015:I.CP.1277.2014.1 Civilni oddelek

obseg zapuščine načelo zaupanja v zemljiško knjigo pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Višje sodišče v Mariboru
22. januar 2015

Povzetek

Sodišče je potrdilo sklep o dedovanju, v katerem so bili dediče po pokojnem razglašeni nečaki in pranečaki. Pritožnica je trdila, da bi se zapuščina morala deliti na petine, ker so se po sklenitvi pogodbe rodili še otroci, vendar je sodišče ugotovilo, da so zemljiškoknjižni podatki zanesljivi in da je obseg zapuščine pravilno določen na podlagi teh podatkov. Sodišče je zavrnilo pritožbo in potrdilo prvostopni sklep.
  • Zaupanje v zemljiško knjigoAli so zemljiškoknjižni podatki zanesljivi in ali sodišče prve stopnje lahko zaupa njihovi resničnosti?
  • Obseg zapuščineKako se ugotovi obseg zapuščine in ali je pritožnica upravičena do delitve zapuščine na petine?
  • Dedne praviceKdo so zakoniti dediči in kako se upoštevajo dedne pravice po umrlih starših in sorojencih?
  • Učinki pogodbe o dedovanjuKako pogodba o dedovanju vpliva na obseg zapuščine in dedne pravice?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep o dedovanju.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje za dediče po pokojnem na podlagi zakona razglasilo njegove nečake oziroma pranečake z v izreku prvostopnega sklepa podrobneje navedenimi osebnimi podatki. Nečakinji F.K. in M.M.R. dedujeta vsaka do 1/6 zapuščine; nečaki E.S., W.Z. in S.Z. dedujejo vsak do 1/9 zapuščine, vendar so svoje dedne deleže odstopili nečakinji pokojnega Š.O.. Slednja tako skupaj s svojim dednim deležem do 1/12 zapuščine deduje 30/72 (5/12) zapuščine. Nečakinja M.O. in pranečak R.V. dedujeta vsak do 1/12 zapuščine, medtem ko pranečaka M.O. in P.O. dedujeta vsak do 1/24 zapuščine (I. točka izreka). V zapuščino spada solastninski delež do 1/3 na nepremičninah s parc. št. 298/6, 298/5, 298/4 in *194/0, vse k.o. V., čista vrednost zapuščine znaša 7.823,33 EUR. Prvostopno sodišče je določilo še vrednost zapuščinske takse v višini 216,00 EUR in jo porazdelilo v plačilo med v tem delu izreka navedene dediče (II. točka izreka). V III. točki izreka je zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti sklepa o dedovanju uredi zemljiškoknjižno stanje pokojniku solastnih nepremičnin iz II. točke izreka sklepa o dedovanju v skladu s I. točko izreka tega sklepa.

2. Zoper tako prvostopno odločitev se pravočasno laično pritožuje uvodoma navedena dedinja brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Pritožbi prilaga kopijo originala pogodbe o nakupu zemljišč, ki so zapuščina v obravnavani zadevi. Izpostavlja, da je v tej pogodbi navedeno, da dedujejo vsi rojeni in še ne rojeni otroci, tako da bi se morala zemljišča deliti na petine, saj sta se po sklenitvi pogodbe rodila še dva otroka, Š.O., rojena Z., in V.Z., ki po prepričanju pritožnice tudi dedujeta. Sodišče poziva, da razsodi, kot je v pogodbi določeno. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Odgovora na pritožbo sta pravočasno vložili dedinji F.K. po svoji začasni zastopnici ter dedinja Š.O.. Obe se smiselno zavzemata za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Začasna zastopnica v odgovoru na pritožbo priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) ter v okviru v pritožbi uveljavljanih pritožbenih razlogov ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev procesnih določb ter je pravilno uporabilo materialno pravo.

6. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi zapuščinske obravnave ugotovilo, kdo so dediči zapustnika, ter na podlagi podatkov v zemljiški knjigi ugotovilo obseg njegove zapuščine. Pritožnica v svoji pritožbi ne prereka dedne pravice osebam (nečakom in pranečakom pokojnega), ki jih je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom na podlagi vstopne pravice po že umrlih starših pokojnega kakor tudi po že umrlih sorojencih pokojnega razglasilo za zapustnikove zakonite dediče. 7. Smiselno pa pritožnica prvič šele v pritožbi graja ugotovljeni obseg zapuščine. Vanjo po ugotovitvi zapuščinskega sodišča na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov (list. št. 12 - 19 spisa) spada solastninski delež zapustnika do 1/3 na v sklepu o dedovanju podrobneje navedenih nepremičninah v k.o. V.. Iz pritožbe smiselno izhaja, da bi moral biti obseg zapuščine manjši, saj bi se morala zemljišča, ki so predmet dedovanja, deliti na petine. Navedeno pritožnica izvaja iz priložene kopije pogodbe o nakupu zemljišč, ki predstavljajo zapuščino v obravnavani zadevi, iz katere izhaja, da bi bilo pri pogodbi v korist nedoletnih otrok (med katere je spadal tudi pokojni zapustnik), potrebno upoštevati tudi po sklenitvi te pogodbe rojene otroke. Mednje naj bi sodila kasneje rojena Š.O., rojena Z., in V.Z., zato bi se morala po mnenju pritožnice zemljišča deliti na petine in bi v zapuščino po pokojnem spadal le solastninski delež do 1/5 na sicer neprerekanih zemljiščih, ki so predmet zapuščine.

8. Opisano pritožbeno zavzemanje je po presoji sodišča druge stopnje neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je obseg zapuščine ugotavljalo na podlagi podatkov v zemljiški knjigi. Iz teh je pravilno razbralo, da znaša solastninski delež zapustnika na zgoraj navedenih nepremičninah do 1/3. Zemljiškoknjižni podatki so javni in zanje velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo (8. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov za dvom v njihovo resničnost in pravilnost. Navedenega zaključka ne morejo omajati niti pritožbene navedbe o vsebini pogodbe, na podlagi katere je pokojni z vpisom v zemljiško knjigo pridobil (so)lastninsko pravico na nepremičninah, ki so predmet zapuščine. Tudi v kolikor vsa določila navedene pogodbe (kasneje) niso bila spoštovana, slednje nima nobenega vpliva na obseg zapuščine po pokojnem. Morebiti v pogodbi dogovorjen prenos solastninske pravice tudi na kasneje rojene sorojence pokojnega ni bil realiziran in nanje (so)lastninska pravica ni prešla. V skladu s prvim odstavkom 49. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom zahteva vpis v zemljiško knjigo. Le-ta pa v korist v pritožbi navedenih oseb (in v škodo pokojnega v smislu zmanjšanja njegovega solastninskega deleža) glede na zemljiškoknjižne podatke pri nepremičninah, ki so predmet zapuščine, ni bil opravljen.

9. Po vsem obrazloženem sodišče druge stopnje zaključuje, da je prvostopno sodišče na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov povsem pravilno ugotovilo obseg zapuščine, nato pa le-to na podlagi zakonitega dedovanja pravilno razdelilo med dediče pokojnega, v okviru katerih je na podlagi vstopne pravice po že umrlih starših pokojnega pravilno upoštevalo tudi v pritožbi izpostavljena sorojenca zapustnika (oziroma njune potomce, saj sta tudi navedena sorojenca glede na podatke v spisu že pokojna).

10. Vse navedeno je v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela prvostopnega sklepa.

11. O stroških, ki jih je priglasila začasna zastopnica dedinje F.K. v odgovoru na pritožbo, bo potrebno še odločiti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia