Jedro

Fizična delitev je predvidena za objekte solastnine, ki so po svoji naravi deljivi, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes. Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev. Glede delitve skupnega premoženja je to določilo smiselno uporabljivo.

Zaradi predlagateljičinega odklanjanja obsežnih gradbenih posegov v hišo – ne glede na njihovo vrednost – fizična delitev ni sprejemljiva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se skupno premoženje, na katerem deleža predlagateljice in nasprotnega udeleženca znašata 1/2, razdeli tako, da se nepremičnine z ID znakom 0000-2003/0-0, 0000-1998/2-0 in 0000-1992/0-0 prodajo na javni dražbi in kupnina razdeli skladno z deležema na skupnem premoženju (I. točka izreka). Glede stroškov postopka je odločeno, da je nasprotni udeleženec predlagateljici dolžan povrniti 652,80 EUR skupnih stroškov postopka, o ostalih skupnih stroških, ki še niso znani, pa bo odločeno s posebnim sklepom (II. točka izreka).

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Opozarja, da je na dne 9. 10. 2018 izvedenem naroku izrazil pripravljenost poravnati celoten strošek 10.000,00 EUR plus DDV, v izvedenskem mnenju opredeljen kot potreben strošek fizične delitve. S tem načinom delitve predlagateljici stroški ne bi nastali, prejela pa bi bistveno višjo vrednost premoženja kot v primeru civilne delitve. Te nasprotnikove navedbe so povsem spregledane, zato je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno in je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, saj sklep glede tega nima razlogov. Navaja, da se prvostopenjsko sodišče v 13. točki obrazložitve sklicuje na sodno prakso, katere pa ne navaja. Ker praksa ni navedena, se do zavzetih stališč ne more izjasniti in je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Meni, da ima fizična delitev prednost pred ostalimi načini delitve, ne glede na to, ali se skupni lastniki ali solastniki z njo strinjajo ali ne, in ne glede na to, ali vsi izkažejo upravičen interes za določen del stvari v naravi. Stvar je deljiva, če jo je skladno z deleži mogoče razdeliti na stvari iste vrste, pri čemer se nesorazmerno ne sme zmanjšati njena vrednost, niti se ne uniči njen osnovni namen; da torej vsak solastnik prejme del stvari, hkrati pa potrebna izplačila razlike v vrednosti posameznih delov niso pretirana in nesorazmerna. V 13. točki obrazložitve vsebovan zaključek o fizični nedeljivosti stvari je materialnopravno zmoten in posledično nezakonit. Za fizično delitev ni potrebno soglasje solastnikov, kot zmotno pojasnjuje sodišče. Sodna praksa ne izključuje fizične delitve z določenim finančnim vložkom. Sklicuje se na sklep VSL II Cp 1640/2017, ki predvideva fizično delitev stvari na način, da eden od solastnikov prejme izplačilo razlike v vrednosti prejetih delov. Vsekakor je torej dopustno (in ni neobičajno), da deli stvari niso povsem enakovredni. Predmet delitve je izvedenec ocenil na slabih 240.000,00 EUR, potreben vložek za delitev pa na dobrih 10.000,00 EUR. Potreben vložek je glede na vrednost nepremičnin minoren, pa še nasprotni udeleženec je izrazil pripravljenost, da ga sam pokrije. Z vprašanjem, ali bi pri fizični delitvi prišlo do znatnega zmanjšanja vrednosti stvari, se sodišče sploh ni ukvarjalo. V 12. točki obrazložitve je zgolj pavšalno navrglo, da naj bi predlagateljica zatrjevala zmanjšano vrednost novonastalih enot. Angažiran bi moral biti izvedenec, ki bi o tem podal strokovno mnenje. Ker bi bila šele na osnovi tega mnenja lahko podana odločitev o civilni delitvi, je kršeno določilo 243. čl. ZPP. Ker se sodišče s tem ni ukvarjalo, je zmotno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabljeno materialno pravo. V 12. točki je navrženo pojasnilo, da naj bi predlagateljica fizični delitvi nasprotovala zaradi nevzdržnosti sobivanja z nasprotnim udeležencem, kar na odločitev nima vpliva. Soglasje udeležencev za fizično delitev ni potrebno. Zaradi nesoglasij se v praksi eden od solastnikov ne izseli ali prežene iz stvari. V primeru fizične delitve bo predlagateljica imela možnost, da samostojno enoto proda (ali odda) in ji ne bo treba sobivati z nasprotnim udeležencem. Sicer pa ima stalno bivališče prijavljeno drugje. Predlagateljičinih trditev o nesprejemljivosti sobivanja sodišče ni ovrednotilo. Ni pojasnilo, ali predlagateljičinim trditvam verjame in če jim, iz katerih razlogov. Zaradi tega je podana kršitev 8. čl. ZPP in posledično zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ter podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, saj izpodbijani sklep tudi v tem delu nima razlogov o odločilnih dejstvih.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 70. čl. predpisuje dva temeljna načina delitve solastne stvari – fizično in civilno. Fizična delitev je predvidena za objekte solastnine, ki so po svoji naravi deljivi, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (drugi odstavek 70. čl. SPZ). Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (četrti odstavek 70. čl. SPZ). Posebna oblika civilne delitve je predvidena s petim odstavkom 70. člena, ki omogoča na predlog solastnika sprejeto odločitev, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Glede delitve skupnega premoženja je to določilo uporabljivo smiselno (130. čl. Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP)1. S 128. čl. ZNP je za delitev skupnega premoženja predvideno, da se posameznemu udeležencu dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje. Pri odločitvi je treba upoštevati upravičenčev interes za pridobitev posamezne stvari, kot izhaja iz zakona ali iz namena posameznih stvari.

5. Kljub temu, da obravnavano skupno premoženje tvorijo tri nepremičnine, le-to ni fizično deljivo tako, da se vsakemu od udeležencev dodelijo stvari v vrednosti njegovega polovičnega deleža. V primeru fizične delitve, ki je – kot pravilno navaja pritožnik – primarni način delitve, bi bilo treba fizično deliti stanovanjsko hišo, stoječo na prac. št. 2003 k.o. X (citiranje k.o. je v nadaljevanju opuščeno, ker so vse omenjene nepremičnine v isti k.o.). Sodni izvedenec je ugotovil, da bi bilo v primeru preureditve hiše v dve stanovanjski enoti – pritlični in mansardni del – potrebno razdružiti instalacije (elektrika, voda, centralno ogrevanje, kanalizacija), jih preurediti oz. urediti za vsako enoto posebej ter izdelati zunanje stopnice za enega od delov; obstoječe stopnišče, ki sedaj povezuje pritlični in mansardni del, bi bilo treba zapreti. Udeleženca soglašata, da bi bili vsi navedeni ukrepi potrebni za formiranje dveh stanovanjskih enot, torej za fizično delitev hiše na dve stanovanjski enoti.

6. V nasprotju s sodiščem prve stopnje, ki ocenjuje, da skupno premoženje fizično ni deljivo, se pritožnik zavzema za fizično delitev in je pripravljen iz lastnih sredstev kriti stroške razdružitve in nove ureditve hišnih instalacij ter novega vhoda, kar je izvedenec ocenil na 10.965,40 EUR. Poleg teh stroškov je izvedenec predvidel še stroške parcelacije parc. št. 1998/2 in 1992. Predlagateljica nasprotuje kakršnimkoli tehničnim prilagoditvam hiše in ni pripravljena kriti z delitvijo zvezanih stroškov.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim, da skupno premoženje ni fizično deljivo. Ni pomembna samó višina predvidene investicije, ampak tudi intenzivnost posega v obstoječe stanje hiše. Potrebna je ločitev vseh inštalacij (elektrika, voda, ogrevanje, kanalizacija), iskanje rešitev za odvod fekalij (izvedenec predvideva strojni izkop za priključitev hišne kanalizacije na obstoječo kanalizacijo), montaža manjkajočih odtokov v kuhinji, strojni izkop za položitev vodovodne cevi in polaganje vodovodnih cevi s priključkom na obstoječi vodovod, dobava in montaža ter prevezava električnega števca, izdelava jeklenih zunanjih stopnic …. Za takó obsežne posege v stavbo je potrebno predlagateljičino soglasje; niti nasprotnikova pripravljenost na plačilo gradbenega posega niti sodišče ga ne moreta nadomestiti. Razen tega sta ob hiši dva pomožna objekta, za katera bi bilo v primeru delitve treba zagotoviti dostop, kar bi terjalo, da – zaradi zagotovitve dostopnosti teh objektov – velik del zemljišča ostane bodisi v souporabi, nerazdeljen ali obremenjen s služnostmi. Vsak od upravičencev do delitve namreč izgubi lastninsko upravičenje na delu stvari (ali na eni stvari), na drugem delu (ali na drugi stvari) pa ga pridobi. Vse pa je treba izvesti vsaj približno v skladu z deleži na skupnem premoženju. Pravilen je torej prvostopenjski zaključek, da fizična delitev skupnega premoženja ni možna.

8. Predlagatelj tudi v pritožbenem postopku vztraja pri fizični delitvi skupnega premoženja. Njegov predlog, da sam krije zaradi oblikovanja dveh etažnih enot potrebne stroške – upoštevajoč zgoraj navedena pravila delitve – ni sprejemljiv. Ker predlagateljica nasprotuje gradbenim posegom, ki bi bili v primeru ustvarjanja ločenih stanovanjskih enot nujno potrebni, je pritožnikova pripravljenost kriti stroške teh posegov za odločitev nepomembno dejstvo. S tem, da sodišče prve stopnje te pripravljenosti ne omenja, zato kršitev postopka ni bila storjena. Sodišče se mora opredeliti do pravno pomembnih dejstev; do dejstev, od katerih je odvisna odločitev. Tudi primerjava vrednosti nepremičnine (slabih 240.000,00 EUR) in vrednosti potrebnih preureditvenih del (dobrih 10.000,00 EUR) ni odločilna, ker so potrebne obsežne prilagoditve vitalnih delov hiše. Zaradi predlagateljičinega odklanjanja obsežnih gradbenih posegov v hišo – ne glede na njihovo vrednost – fizična delitev ni sprejemljiva. Ali bi bila s fizično delitvijo vrednost skupnega premoženja zmanjšana, se sodišče ni moglo ukvarjati, saj primerne fizične delitve ni ugotovilo. Tudi izvedenec je podal mnenje, da fizična delitev ni mogoča. Zato mu vprašanja večje ali manjše vrednosti razdeljenih stvari oz. delov skupnega premoženja ni bilo mogoče zastaviti. Predlagateljičino zavračanje fizične delitve hiše z argumentacijo, da je fizična delitev hiše zanjo nesprejemljiva (tudi) zaradi „nevzdržnosti sobivanja z nasprotnim udeležencem“ je v 12. točki obrazložitve povzeto. Ugotavljanje, ali za predlagateljičino zavračanje sobivanja z nasprotnim udeležencem obstaja dejanska podlaga, presega potrebe tega postopka. Ugotavljanje tega dejstva ni potrebno, saj predlagateljica fizično delitev legitimno odklanja zaradi obsežnih, za ustvaritev dveh stanovanjskih enot nujno potrebnih vlaganj. Tudi pritožbeni očitek o pomanjkljivi, v nasprotju z 8. čl. ZPP izvedeni dokazni oceni, in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju je zato neutemeljen. Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo vse izvedene dokaze in se do vseh opredelilo. Zaključki so jasni, logični in življenjsko sprejemljivi, materialno pravo pa na podlagi ugotovljenih dejstev pravilno uporabljeno. Odločitev je skladna s sodno prakso2. Odločba VSL II Cp 1640/2017, na katero se sklicuje pritožnik, ne zavzema drugačnih stališč glede delitve, ne obravnava pa primerljivega dejanskega stanu. Sklep je natančno in prepričljivo obrazložen ter zato odločitev preverljiva.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 35. čl. ZNP, ki predvideva, da v nepravdnem postopku udeleženci trpijo svoje stroške.

1 Uradni list SRS, št. 30/86 s spremembami 2 Odločbi VSL I Cp 849/2018 in II Cp 598/2018 in druge