- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep IV Cp 419/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:IV.CP.419.2016 Civilni oddelek
Povzetek
- Opravičilo za izostanek na narokuAli je pritožnica pravilno opravičila svoj izostanek na naroku in ali je sodišče dolžno pozivati stranke k predložitvi pravilnega opravičila?
- Ustavitev postopka zaradi umika predlogaAli je sodišče pravilno ustavilo postopek, ko je drugi predlagatelj umaknil svoj predlog?
- Fikcija umika predlogaKako se obravnava fikcija umika predloga v primeru, ko stranka ne predloži pravilnega opravičila za izostanek?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Opravičilo mora biti izdano na obrazcu, predpisanem skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP in v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka. K predložitvi pravilnega opravičila sodišče stranke ni dolžno ne pozivati niti ji ni dolžno pojasnjevati postopka.
Izrek
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zaradi umika predloga ustavilo postopek.
2. Proti taki odločitvi se pravočasno pritožuje prva predlagateljica (v nadaljevanju: predlagateljica). Kot bistveno navaja, da je predlagatelj tudi A. B., ki je na narok prišel, zato ni pogojev za ustavitev postopka. Da je pri predlogu vztrajal, ji je sam povedal po naroku. Nadalje navaja, da je sama zbolela, zato ni mogla pristopiti na narok. Po telefonu je skušala obvestiti sodnico, a ni bila uspešna, zato je napisala email, ki ga je A. B. natisnil in izročil sodnici na naroku, kar je tudi storil. V vabilu na narok ni nikjer navedeno, kako je treba izostanek opravičiti. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Drži, da sta predlog sporazuma za znižanje preživnine podpisala oba predlagatelja, vendar je drugi predlagatelj (A. B.) svoj predlog na naroku pred sodiščem prve stopnje umaknil. Povedal je tudi, da s predlogom za znižanje preživnine ne soglaša. Vse to izhaja iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 9. 12. 2015, ki je javna listina in potrjuje resničnost zapisanega. Tega pritožnica s svojimi pritožbenimi navedbami, ne da bi vsaj predlagala nasproten dokaz (npr. zaslišanje sopredlagatelja), ne more uspešno izpodbiti. Da je bil predlog drugega predlagatelja umaknjen, je torej dejstvo, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo.
5. Pritožnica priznava, da se vabilu na narok ni odzvala, a meni, da je svoj izostanek ustrezno opravičila tako, da je napisala elektronsko sporočilo, ki ga je poslala sopredlagatelju, ki naj bi ga natisnil in predal sodnici. To ne drži, je pa res, da je A. B. na naroku povedal, da naj bi pritožnica zbolela. Vendar tako opravičilo ne zadošča. Opravičilo mora biti izdano na obrazcu, predpisanem skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP in v skladu s Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka (Ur. list RS, št. 118/2008). K predložitvi pravilnega opravičila sodišče stranke ni dolžno ne pozivati niti ji ni dolžno pojasnjevati postopka. Ker pritožnica svojega izostanka ni pravilno opravičila, na narok pa ni pristopila, je pravilna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je glede nje nastopila fikcija, ki jo predvideva tretji odstavek 23. člena ZNP – umik predloga.
6. Ob dejstvu, da je predlagatelj svoj predlog umaknil, glede pritožnice pa je nastopila fikcija umika, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka pravilna, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).