Jedro

Izvršilno sodišče mora na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se postopek zavarovanja ustavi in se razveljavijo vsa dejanja, opravljena v tem postopku.

Zoper ta sklep se je zaradi razloga bistvene kršitve določb postopka pritožil upnik po svoji pooblaščenki in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbi ugodi, oziroma da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarja, da se glede terjatve, ki je zavarovana s predhodno odredbo, vodi pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. V konkretnem postopku zavarovanja pa je bila izdana pravnomočna predhodna odredba, zato sodišče prve stopnje nikakor ne bi smelo razveljaviti pravnomočnega sklepa, Z 1 z dne 19.10.2012. Pritožba upnika ni utemeljena.

Predhodne odredbe pomenijo način zavarovanja denarnih terjatev, ki imajo svojo podlago v odločbi domačega sodišča ali drugega organa, ki še ni izvršljiva (prvi odstavek 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Predhodna odredba je torej sredstvo zavarovanja, s katerim se zavaruje bodoča izterjava denarne terjatve, dokazane z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, na podlagi katere še ni mogoče zahtevati prisilne izvršbe. Ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, je zato vedno pogojna, saj gre v postopku zavarovanja s predhodno odredbo za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za začetek izvršilnega postopka. Postopek zavarovanja se ne zaključi s poplačilom terjatve, saj se prisilno poplačilo terjatve ne izvede na podlagi sklepa o predhodni odredbi, temveč se terjatev prisilno izterja šele v izvršilnem postopku na podlagi sklepa o izvršbi. Ločitvena pravica, pridobljena s predhodno odredbo, zaradi tega obstaja pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za prisilno izterjavo terjatve (drugi odstavek 263. člena ZIZ) in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15-ih dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila predhodna odredba izdana, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ). Takoj ko nastopijo pogoji za izterjavo denarne terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, ni več razlogov in pogojev za zavarovanje s predhodno odredbo.

V konkretnem postopku zavarovanja je sodišče s pravnomočnim sklepom o predhodni odredbi (sklep z dne 19.10.2012, zoper katerega ni bil vložen ugovor) odredilo prepoved organizacijam za plačilni promet v smeri, da ne smejo dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za zavarovanje katerega je bila predhodna odredba odrejena, ter rubež denarne terjatve dolžnika, ki jo ima do svojega dolžnika E. d.o.o. na podlagi asignacijske pogodbe. Vendar s pravnomočnostjo tega sklepa o predhodni odredbi konkretni postopek zavarovanja še ni bil zaključen, kajti pogoji za izterjavo zavarovane denarne terjatve v izvršilnem postopku še niso nastopili (pritožnik sam navaja, da glede terjatve še ni izposloval pravnomočne odločbe domačega sodišča). Po drugem odstavku 260. člena ZIZ pa lahko sodišče do zaključka postopka zavarovanja odredi na upnikov predlog več predhodnih odredb, če je to primerno glede na okoliščine konkretnega primera. Tako je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi 22.2.2013 izdalo odredbo po 31. členu ZIZ z namenom, da bi si upnik lahko zagotovil informacije o dolžnikovem premoženju in bi nato lahko predlagal druga, učinkovitejša sredstva in predmete zavarovanja. 28.5.2013 pa je sodišče prve stopnje v konkretnem postopku zavarovanja izdalo sklep, da se predmetni postopek zavarovanja z 9.5.2013 prekine, ker je bil na ta dan začet postopek prisilne poravnave nad dolžnikom (prvi odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju: ZFPPIPP).

Sklep o potrditvi prisilne poravnave nad dolžnikom (sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici, St 1 z dne 4.4.2014) je postal pravnomočen 15.5.2014, zato je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo, ko je izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ustavilo predmetni postopek zavarovanja s predhodno odredbo in razveljavilo vsa dejanja, opravljena v tem postopku. Izvršilno sodišče mora namreč na podlagi določbe drugega odstavka 216. člena ZFPPIPP (31. člen novele ZFPPIPP-F, Ur.l. RS, št. 100/2013, ki je začela veljati 7.12.2013) ustaviti postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bil prekinjen po prvem odstavku 132. člena ZFPPIPP, in razveljaviti dejanja, opravljena v tem postopku. Razveljavitev pa se seveda nanaša na vsa dejanja, tudi tista, ki temeljijo na pravnomočnem sklepu o predhodni odredbi, upoštevaje ob tem, da predstavlja predhodna odredba (kot je bilo rečeno že spredaj) zgolj začasni ukrep zavarovanja, ki ustvarja le časovno omejeno zastavno (ločitveno) pravico. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbenim izvajanjem, da v pravnomočni sklep o predhodni odredbi z dne 19.10.2012 sodišče prve stopnje ne bi smelo poseči in bi ga moralo ohraniti v veljavi. Na tem mestu nikakor ni podana bistvena kršitev določb postopka, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.

Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi - ZPP s 15. in 239. členom ZIZ).