Jedro

Pritožbeno sodišče se strinja z državnim tožilcem, da je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je obtožni predlog zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 220. člena KZ-1 zavrglo potem, ko je že opravilo predhodni preizkus obtožnega predloga, predobravnavni narok in dva naroka za glavno obravnavo, zmotna. Pravilna je pritožbena trditev, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je utemeljen na nepravilni rabi določb 437. člena ZKP, ki v zvezi z določilom 435. člena ZKP to procesno odločitev veže le na fazo predhodnega preizkusa obtožnega predloga.

Prvostopenjsko sodišče pa je po prejemu in preizkusu obtožnega predloga zoper obdolženega dne 24. 6. 2020 odredilo njegovo vročitev in tako na podlagi določb 435. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 439.člena ZKP dalo soglasje za začetek kazenskega postopka.

Prvostopenjsko sodišče obtožnega predloga zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 ni zavrglo pri predhodnem preizkusu, na glavni obravnavi pa je ugotovilo, da so podane okoliščine iz prvega odstavka 437. člena ZKP in bi zato v takšni procesni situaciji moralo izdati zavrnilno ali oprostilno sodbo.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kočevju je z izpodbijanim sklepom, na podlagi določil prvega odstavka 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 19. 6. 2020, popravljenega dne 22. 6. 2020, zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. 2. Zoper sklep je vložil pritožbo državni tožilec iz razloga bistvenih kršitev določb kazenskega postopka; pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

Na pritožbo sta odgovorila zagovornik obdolženega in pooblaščenec oškodovancev; zagovornik obdolženega je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo zavrne, pooblaščenec oškodovancev pa je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi državnega tožilca ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče se strinja z državnim tožilcem, da je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je obtožni predlog zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 220. člena KZ-1 zavrglo potem, ko je že opravilo predhodni preizkus obtožnega predloga, predobravnavni narok in dva naroka za glavno obravnavo, zmotna. Pravilna je pritožbena trditev, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je utemeljen na nepravilni rabi določb 437. člena ZKP, ki v zvezi z določilom 435. člena ZKP to procesno odločitev veže le na fazo predhodnega preizkusa obtožnega predloga. Prvostopenjsko sodišče pa je po prejemu in preizkusu obtožnega predloga zoper obdolženega dne 24. 6. 2020 odredilo njegovo vročitev in tako na podlagi določb 435. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 439. člena ZKP dalo soglasje za začetek kazenskega postopka.1 Prvostopenjsko sodišče obtožnega predloga zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 ni zavrglo pri predhodnem preizkusu, na glavni obravnavi pa je ugotovilo, da so podane okoliščine iz prvega odstavka 437. člena ZKP in bi zato v takšni procesni situaciji moralo izdati zavrnilno ali oprostilno sodbo.2

5. Strinjati pa se je tudi s pritožbeno navedbo, da je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da se zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon z dne 15. 6. 2020, ki ga je podal oškodovanec B. B., nanaša le na kaznivo dejanje nasilništva po 296. členu KZ-1. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je oškodovanec B. B. svojo voljo, da se storilec kaznivega dejanja kazensko preganja tudi za kaznivo dejanje po prvem odstavku 220. člena KZ-1, nedvomno izrazil. Prvostopenjsko sodišče je napačno ocenilo izjavo oškodovanca, dano na glavni obravnavi dne 24. 9. 2020, ko je povedal, da je imel namen preganjati obdolženega za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari s tem, ko je policistu C. C. povedal, da je A. A. v vozilo vrgel sekiro in ga poškodoval. Po prepričanju pritožbenega sodišča oškodovančevega interesa za kazenski pregon obdolženca v smeri kaznivega dejanja po prvem odstavku 220. člena KZ-1 zoper obdolženega A. A. ni mogoče zanikati, ker je oškodovanec svojo voljo za kazenski pregon storilca večkrat nedvomno izrazil.3

6. Prvostopenjsko sodišče je glede na obrazloženo tako zmotno zaključilo, da procesna predpostavka za pregon obdolženega A. A. v smeri kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 ni izpolnjena. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da bi moralo prvostopenjsko sodišče, če že je bilo v dvomu o obstoju procesne predpostavke, vprašanje oškodovančevega predloga za pregon na glavni obravnavi razjasniti, nato pa v nadaljevanju ustrezno postopati.

7. Ker so pritožbene navedbe okrožnega državnega tožilca utemeljene, je pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 193/2000 z dne 13. 9. 2000. 2 Š. Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem,GV Založba, l. 2004, str. 944. 3 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 363/2008 z dne 27. 11. 2008 in I Ips 211/2007 z dne 25. 10. 2007.