Jedro

Čeprav je tožeča stranka restitucijski del tožbenega zahtevka umaknila, ima še vedno pravni interes na prepovednemu delu zahtevka, saj posegi v temelje hiše lahko pomenijo motenje posesti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo preostali tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev motenja posesti kot v izreku in od toženih strank zahtevala, da se v bodoče vzdržita tistih motitvenih ravnanj ali podobnih ravnanj, ki so opisane v prvem odstavku izreka.

Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik ima ekonomski interes in s tem pravni interes na tožbenem zahtevku. Ne gre za neznatno spreminjanje dejanskega stanja, ampak za motenje posesti s posegi v skupne temelje, zaradi česar so se pojavile razpoke na stenah in oslabitev trdnosti tožnikovega objekta. Tožnik je restitucijski zahtevek umaknil zato, ker so bila dela že izvršena. Vztraja pa pri prepovedi nadaljnjega motenja. Čeprav je postal sklep o denacionalizaciji pravnomočen, to ne vpliva na ekonomski interes za sodno varstvo. Pritožnik, ki je tožbo vložil leta 1990 glede na takratne okoliščine, ni mogel predvideti sprememb, do katerih je prišlo 8 let kasneje. Enako velja za odločbo o denacionalizaciji. Pritožnik mora trpeti vse pravdne stroške, čeprav izpodbijani sklep ne zanika obstoja tožnikovega interesa ob vložitvi tožbe pa do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Izpodbija tudi odločitev o pravdnih stroških.

Na vročeno pritožbo toženi stranki nista odgovorili.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je štelo, da tožeča stranka nima pravnega interesa, zato je tožbeni zahtevek zavrnilo (pravilno zavrglo). Štelo je, da pravnega interesa ni, če tožnik, če bi sodišče ugodilo njegovemu zahtevku, ne bi imel drugačne ali kvalitativnejše pravne koristi od tiste, ki jo že ima. Za takšno sklepanje je bila podlaga ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik umaknil restitucijski zahtevek, da je bilo ugotovljeno, da je odločba o denacionalizaciji postala pravnomočna, ter da je tožnikovemu očetu bilo vrnjeno 85 stotin hiše na naslovu 18, ker toženci opravljajo gradbena dela in da so dela pravzaprav zaključena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da takšno pravno sklepanje sodišča prve stopnje ni pravilno. Ekonomski interes posestnika stvari ali pravice je v tem, da ostane obstoječe posestno stanje nespremenjeno, ker mu le tako stanje omogoča, da od stvari ali pravice, ki jo ima v posesti, pridobiva ekonomsko korist. Stabilnost stavbe je gotovo takšna ekonomska korist, ki jo tožnik želi ohraniti. Pravni interes je procesna predpostavka vsakega pravdnega postopka. Presoja se v trenutku vložitve tožbe. Dejstvo, da je zaradi prenehanja del tožnik restitucijski del tožbenega zahtevka umaknil, ne more vplivati na pravni interes na prepovednem zahtevku.

Nadaljnji razlog sodišča prve stopnje je bil v tem, da je tožnikovemu očetu bilo vrnjenih 85/100 hiše na naslovu 18, ter da bo zato tožnik kot edini zakoniti dedič uredil, da do nadaljnjih eventuelnih motitvenih dejanj ne pride več. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšno sklepanje napačno in v nasprotju z inštitutom varovanja obstoječe posesti oziroma prepovedi motenja posesti. Tožnik si je izbral to obliko pravnega varstva in ni pravilno izhodišče sodišča prve stopnje, da zaradi eventualno bodočega lastninskega stanja nima več pravnega interesa. Pri motenju posesti je izključeno razpravljanje o pravic sami, zato tudi eventuelna pridobitev solastninske pravice tožeče stranke na njegovo pravico do sodnega varstva ne more vplivati.

Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča premalo ugotovilo dejansko stanje, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (370. čl. ZPP/77).

V nadaljevanju postopka naj sodišče prve stopnje ugotovi vsa odločilna dejstva iz 75. čl. in naslednjih ZTLR. Pri tem naj izhaja iz izhodišča, da če bodo dokazi potrdili tožnikove navedbe, ima pravni interes na prepovednem delu zahtevka.

Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 166. čl. ZPP/77.