10. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Jožice Bone iz Nove Gorice, ki jo zastopa Ana Jug, odvetnica v Novi Gorici, na seji 10. maja 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega in petega odstavka 8. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo, in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo (Uradni list RS, št. 40/97), se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija četrti in peti odstavek 8. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo, in o strukturi kapitala pravnih oseb, ki prirejajo posebne igre na srečo (v nadaljevanju ZLPPOD). Navaja, da je že več kot dvajset let zaposlena v družbi Hit, d. d., Nova Gorica, ki prireja posebne igre na srečo. Na podlagi tedaj veljavnih zakonov in notranjih aktov družbe naj bi v njej pridobila kapitalski delež – trajne vloge, ki naj ji vse do danes ne bi bile izplačane. Zato je skupaj z drugimi delavci družbe vložila tožbo, s katero zahtevajo izplačilo trajnih vlog, z vloženo tožbo pa pobudnica utemeljuje tudi svoj pravni interes za vložitev pobude za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve. Družba naj bi tako ves čas gospodarila z navedenimi kapitalskimi deleži, medtem ko naj bi izpodbijana določba delavcem dala le golo valorizacijo, obresti pa šele od trenutka vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register. ZLPPOD naj bi retroaktivno uredil valorizacijo in obrestovanje kapitalskih deležev, ker ju je uredil za obdobje od 18. 6. 1994 dalje, ZLPPOD pa je začel veljati šele 4. 7. 1997. Zato naj bi bila izpodbijana ureditev v neskladju s 155. členom Ustave. Po mnenju pobudnice je izpodbijana ureditev tudi diskriminacijska in torej v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker ni enaka ureditvi lastninskega preoblikovanja v drugih podjetjih in celo lastninskemu preoblikovanju v podjetjih, ki prirejajo igre na srečo, kot je na primer v Loterija Slovenije. Pobudnica zatrjuje še neskladje izpodbijane ureditve s 153. členom Ustave.

2.Državni zbor na navedbe v pobudi ni odgovoril.

3.Svoje mnenje o navedbah v pobudi je 26. 2 2007 dala Vlada. Meni, da pobudnica nima pravnega interesa za vložitev pobude, ker naj ne bi pridobila kapitalskega deleža v družbi Hit. Leta 1996 je bil v družbi Hit opravljen revizijski postopek, ki se je zaključil z izdajo odločbe Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju Agencija) št. 380/22/93-IV/ŠK z dne 28. 6. 1996. Agencija naj bi ugotovila, da pobudnica ni pridobila kapitalskih deležev, ker za pridobitev ni bilo podlage v zakonodaji in v internih aktih družbe. Okrožno sodišče v Novi Gorici je s sodbo št. Pg 265/96 z dne 23. 8. 2006 potrdilo odločbo Agencije. Vlada meni, da bi pritožnica morala izkazati, da bi morebitna ugotovitev, da sta četrti in peti odstavek 8. člena ZLPPOD v neskladju z Ustavo, vplivala na odločitev v pravdi, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. Ker pa pobudnica nima kapitalskega deleža v družbi Hit, naj izpodbijani določbi v navedem postopku ne bi bili uporabljeni. Uporabljen naj bi bil le 9. člen ZLPPOD, ki pa ga pobudnica ne izpodbija. Glede valorizacije in višine obrestne mere Vlada meni, da ni v neskladju s 14. členom Ustave. Valorizacija naj bi bila določena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, ki so v času veljavnosti ZLPPOD urejali ohranjanje vrednosti kapitala in obveznosti. Obrestna mera v višini TOM + 8 % naj bi ustrezala v času ZLPPOD veljavni obrestni meri, ki naj bi veljala tudi za razmerja v postopkih lastninskega preoblikovanja po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. – v nadaljevanju ZLPP). V skladu z 48.a členom ZLPP naj bi veljala domneva, da je obrestna mera R + 8 % tista obrestna mera, ki ne pomeni oškodovanja družbene lastnine, Ustavno sodišče pa naj bi z odločbo št. U-I-133/93 z dne 31. 3. 1994 (Uradni list RS, št. 32/94 in OdlUS III, 28) že presodilo, da ta obrestna mera ni v neskladju z Ustavo. Po mnenju Vlade naj bi bil neutemeljen tudi očitek o retroaktivnosti, saj se je z ZLPPOD urejalo stanje v času njegovega sprejema, upoštevaje specifičnosti dejavnosti prirejanja iger na srečo.

B.

4.Vlada v svojem mnenju oporeka pravnemu interesu pobudnice, ker naj bi iz odločbe Agencije, potrjene s pravnomočno sodbo št. Pg 265/96, izhajalo, da ni pridobila kapitalskega deleža v družbi Hit. Pobudnica svoj pravni interes utemeljuje s tožbo, s katero zahteva izpolnitev obveznosti, ki naj bi jo družba HIT na podlagi drugega odstavka 9. člena ZLPPOD izpolnila v dveh letih od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register, pa tega, kot trdi pobudnica, do danes ni storila. Ustavno sodišče ne more presojati pravne podlage pritožničinega zahtevka, ki ga uveljavlja v pravdi. O pravni podlagi in o utemeljenosti pobudničinega zahtevka za izpolnitev obveznosti bo odločilo sodišče v konkretnem pravdnem postopku, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. Glede na to je Ustavno sodišče pobudnici priznalo pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti ZLPPOD.

5.Četrti in peti odstavek 8. člena ZLPPOD določata:

"Po tem členu ugotovljena višina obveznosti PPIS[1] se za obdobje od 18. 6. 1994 do vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register tekoče valorizira s stopnjo, ki je enaka: – za čas od 18. 6. 1994 do 5. 8. 1995, stopnji rasti cen na drobno v Republiki Sloveniji v tekočem mesecu, – za čas od 6. 8. 1995 dalje, vsakokrat veljavni temeljni obrestni meri. Neodplačani del obveznosti PPIS iz tega člena se za čas od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register do odplačila tekoče valorizira s stopnjo, enako vsakokrat veljavni temeljni obrestni meri in obrestuje po 8 % letni obrestni meri."

6.Pobudnica izpodbijani ureditvi očita neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker lastninsko preoblikovanje ni urejeno na enak način kot za druga podjetja in za Loterijo Slovenije. Ustavno sodišče ta očitek zavrača, ker imajo različne dejavnosti podjetij (družb), zlasti ob upoštevanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje dejavnosti posebnih iger na srečo (pridobitev koncesije, statusnopravne značilnosti koncesionarja), za posledico, da družbe niso v enakem položaju. Položaj subjektov, ki opravljajo dejavnost prirejanja posebnih iger na srečo, in subjektov, ki ne opravljajo posebnih iger na srečo, tako ni enak in zato ne zahteva enake ureditve lastninskega preoblikovanja. Pobudnica se pri utemeljevanju zatrjevanega neskladja z Ustavo sklicuje tudi na položaj Loterije Slovenije in njeno lastninsko preoblikovanje. Vendar njen položaj prav tako ni primerljiv s položajem družbe, do katere naj bi imela pobudnica terjatev. Prvič, Loterija Slovenije prireja (in je prirejala tudi v času lastninskega preoblikovanja) klasične igre na srečo,[2] družba Hit pa prireja posebne igre na srečo,[3] pri čemer je za klasične igre na srečo značilna stroga omejenost, saj ZIS dovoljuje, da lahko le dva prireditelja na območju Republike Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo. Drugič, temeljni namen Loterije Slovenije je zbiranje sredstev za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih ter športnih organizacij, medtem ko je namen družbe Hit opravljanje oziroma prirejanje posebnih iger na srečo zaradi pridobivanja dobička. Položaj Loterije Slovenije tako ni primerljiv s položajem družbe, do katere naj bi imela pobudnica terjatev. Očitek pobudnice o neskladju izpodbijanih določb ZLPPOD z drugim odstavkom 14. člena Ustave je torej očitno neutemeljen.

7.Pobudnica izpodbijani ureditvi očita tudi, da povratno ureja vprašanje valorizacije in obrestovanja obveznosti PPIS in je zato v neskladju s 155. členom Ustave. Ta ustavna določba, razen pod pogoji iz drugega odstavka, prepoveduje povratni učinek pravnih aktov. Drugi odstavek 155. člena Ustave določa, da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Za povratni učinek pravnih aktov je bistveno, da je poseženo v pridobljene pravice subjektov. V obravnavanem primeru pa izpodbijana ureditev ne posega v pridobljene pravice, temveč določene pravice, tj. pravico do revalorizacije in do obrestovanja obveznosti PPIS, šele vzpostavlja oziroma zagotavlja. To pomeni, da brez izpodbijane ureditve sploh ne bi bila zagotovljena ohranjanje vrednosti premoženja in njegovo obrestovanje kot nadomestilo za uporabo tujega premoženja. Očitek pobudnice je torej očitno neutemeljen.

8.Z navedbo, da "izpodbijana ureditev daje le golo valorizacijo, obresti pa šele od vpisa lastninskega preoblikovanja v sodni register," pobudnica po vsebini zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve s 33. členom Ustave. Vprašanje višine valorizacijske stopnje, po kateri se valorizirajo obveznosti PPIS, je tako kot tudi višina obrestne mere,[4] po kateri se obveznosti PPIS obrestujejo, vprašanje primernosti zakonske ureditve.[5] Zaradi takšne narave obrestne mere in valorizacijske stopnje lahko Ustavno sodišče preizkuša le določene mejne vrednosti zakonodajalčevega prostega preudarka. Ob takšnem izhodišču je logično, da Ustavno sodišče v urejanje tovrstnih razmerij lahko poseže le v izjemnih primerih, ko je zakonodajalec s svojo ureditvijo presegel skrajne meje polja proste presoje, torej v primerih, ko je ureditev očitno v neskladju s katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Očitek pobudnice je torej neutemeljen.

9.Zatrjevanega neskladja izpodbijane ureditve s 153. členom Ustave pobudnica ni utemeljila. Ustavno sodišče ga zato ni moglo preizkusiti.

10.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]Prvi odstavek 2. člena ZLPPOD določa, da so PPIS podjetja v družbeni lastnini ter podjetja v mešani lastnini, ki kot svojo dejavnost prirejajo posebne igre na srečo, ter izkazujejo med viri sredstev v bilanci stanja družbeni kapital (v nadaljevanju PPIS).

[2]Po 10. členu Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – ur. p. b., v nadaljevanju ZIS) so klasične igre na srečo številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, lota, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre.

[3]Prvi odstavek 53. člena ZIS določa, da so posebne igre na srečo igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih, ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi.

[4]V odločbi št. U-I-293/04 z dne 6. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 93/05 in OdlUS XIV, 73) je Ustavno sodišče že sprejelo stališče, da je vprašanje višine najvišje dopustne efektivne obrestne mere (EOM) vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki samo po sebi ne more biti predmet ustavnosodne presoje.

[5]Enako zadržan pristop v zvezi z (zamudnimi) obrestmi ima tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je v zadevi Aka proti Turčiji, sodba št. 19639/92 z dne 23. 9. 1998, Reports 1998-VI, sicer odločilo v prid pritožnikom, kljub temu pa je izhajalo iz načelnega stališča, da spada določanje višine zamudnih obresti, ki jih je dolžna plačati država v primeru svoje zamude, v polje zakonodajalčeve proste presoje, pri čemer pa mora zakonodajalec preveriti, ali je bilo ohranjeno ravnovesje med javnim interesom in posameznikovo temeljno pravico.