26. 10. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo Občine Izola, Mestne Občine Koper in Občine Piran, na seji dne 26. oktobra 2000

s k l e n i l o :

Zahteva za oceno ustavnosti drugega stavka prvega odstavka 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Predlagateljice izpodbijajo drugi stavek prvega odstavka 9. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen-B), ker naj bi bile s to določbo ogrožene pravice lokalnih skupnosti (sedma alinea prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s 67. in z 71. členom Ustave, ker za pridobivanje kmetijskih zemljišč določa le uporabo določb od 1. do 4. točke prvega odstavka 21. Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96 in nasl. - v nadaljevanju: ZKZ), ne pa tudi 6. točke, ki se nanaša na prednostno pravico občine, na območju katere leži nepremičnina in 7. točke, ki se nanaša na prednostno pravico kmetijske organizacije, ki ji je zemljišče potrebno za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti in ima sedež v primerni oddaljenosti. Predlagateljice navajajo, da je Ustavno sodišče o ustavnosti izpodbijane določbe že odločalo (odločba št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998, Uradni list RS, št. 76/98 in OdlUS VII, 190), vendar menijo, da bi gotovo sprejelo drugačno odločitev, če bi to določbo presojalo z vidika razlogov, zatrjevanih v tej zahtevi.

2.Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju s 67. in z 71. členom Ustave, nedopustno pa naj bi posegla tudi v koncept varstva kmetijskih zemljišč, določen z ZKZ. Denacionalizacijski upravičenci s krajem bivanja zunaj občine, na območju katere leži kmetijsko zemljišče, naj bi namreč zaradi svoje oddaljenosti ne mogli uspešno izvrševati temeljne dolžnosti, tj. obdelave kmetijskega zemljišča na predpisani način. Občine menijo, da bi morale imeti prednost pri pridobivanju kmetijskega zemljišča na svojem območju pred denacionalizacijskimi upravičenci, ker naj bi oddajale ta zemljišča v zakup lokalnim prebivalcem izključno za obdelavo in s tem uresničevale ustavno zagotovljeno varstvo kmetijskih zemljišč. Predlagajo začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe, ker naj bi za lokalno skupnost nastale nepopravljive posledice, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pri dodelitvi nadomestnega zemljišča prednostno pravico pred občino, na območju katere zemljišče leži.

B.

3.Ker so zahtevo vložile občine, je bilo treba oceniti, ali gre za zahtevo po sedmi alinei prvega odstavka 23. člena ZUstS oziroma za zahtevo po 91. členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju: ZLS), ki določa, da sme občina vložiti zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, če posegajo v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.

4.S prvim odstavkom 9. člena ZDen-B je bil dodan nov prvi odstavek 27. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen), ki določa: "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je zavezanec za vračilo podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov in nadomestnih zemljišč. Pri tem je dolžan upoštevati določbe iz 1. do 4. točke prvega odstavka 21. člena in 22. člena ZKZ."

5.Na podlagi te določbe je Sklad zavezanec za vračilo zemljišč v lasti Republike Slovenije, s katerimi gospodari (upravlja in razpolaga), kot nadomestnih zemljišč v smislu tretjega odstavka 42. člena ZDen v primeru, če upravičencu podržavljenih kmetijskih zemljišč in gozdov iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi (Obvezna razlaga prvega stavka prvega odstavka 27. člena ZDen, Uradni list RS, št. 66/2000). Z drugim stavkom prvega odstavka istega člena, tj. z izpodbijano določbo, so določeni prednostni kriteriji pri dodeljevanju nadomestnih zemljišč, če je več denacionalizacijskih upravičencev zainteresiranih za isto nadomestno zemljišče. Denacionalizacijski upravičenec, ki ima na podlagi kriterijev iz 1. do 4. točke 21. člena ZKZ prednost pri dodelitvi nadomestnega zemljišča pred ostalimi denacionalizacijskimi upravičenci, bo lastninsko pravico na zemljišču pridobil na podlagi odločbe o denacionalizaciji in ne na podlagi pravnega posla. Gre za kriterije vračanja nadomestnih zemljišč denacionalizacijskim upravičencem in ne za uveljavljanje prednostne pravice pri nakupu zemljišč. Uveljavljanje prednostne pravice do nakupa zemljišč zato na podlagi določb ZDen o vračanju podržavljenih zemljišč sploh ni mogoče. Tako tudi nobena druga oseba iz 1. do 7. točke 21. člena ZKZ v postopku denacionalizacije ne more uveljavljati prednostne pravice nakupa zemljišča. Ker pri denacionalizaciji ne gre za nakup, z izpodbijano določbo tudi ne more biti poseženo v prednostno pravico, ki jo ima občina pri nakupu zemljišč.

6.Izpodbijana določba bi lahko posegla v pravice lokalnih skupnosti le, če bi bile na podlagi te določbe občine zavezane za vračilo nadomestnih zemljišč, ali če bi lahko bile denacionalizacijske upravičenke. Zemljišča, ki se na podlagi te določbe vračajo, niso občinska. Zavezanec je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, ki gospodari z zemljišči Republike Slovenije. Občina pa tudi ni denacionalizacijska upravičenka. Zato v postopku denacionalizacije ne more biti ena od zainteresiranih oseb za vračilo nadomestnega zemljišča. Ustavno sodišče je namreč že v odločbi št. U-I-225/96 z dne 15. 1. 1998 (Uradni list RS, št. 13/98 in OdlUS VII, 7) sprejelo stališče, iz katerega je razvidno, da občine ne morejo biti denacionalizacijske upravičenke. Ker predlagateljice same v zvezi s tem ne navajajo ničesar, se Ustavno sodišče glede tega vprašanja v celoti sklicuje na razloge, navedene v citirani odločbi. Izpodbijana določba tako s tem, ko med kriteriji za dodeljevanje nadomestnih zemljišč ne upošteva 6. točke prvega odstavka 21. člena ZKZ, ne ogroža pravic lokalne skupnosti, saj ne posega vanje niti ne posega v njen ustavni položaj.

7.V ustavni položaj in pravice lokalnih skupnosti ne more posegati tudi izključitev prednostnega kriterija iz 7. točke prvega odstavka 21. člena ZKZ, ker se ta nanaša na kmetijske organizacije.

8.Ker izpodbijana določba ne posega v ustavni položaj lokalnih skupnosti oziroma z njimi niso ogrožene njihove pravice, občine v obravnavanem primeru niso legitimirane za vložitev zahteve za presojo njene ustavnosti. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo. Ker je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo, o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe ni bilo treba odločati.

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen