Jedro

Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se znesek „3.536,34 EUR“ nadomesti z zneskom „1.841,91 EUR“.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 210,68 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje, pod izvršbo.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku delno ugodilo ter toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 3.536,34 EUR. Nadalje je sklenilo, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ne ugodi.

(2) Zoper stroškovni del sodbe (3. točka izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka ter v bistvenem navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. odstavek 154. člena ZPP. Tožeča stranka je namreč z zahtevkom uspela le delno, in sicer glede prepovednega zahtevka le glede ene parcele, glede odškodninskega zahtevka pa le v 35 odstotkih. Dodaja, da so stroški odmerjeni nepopolno, saj sodba ne vsebuje odločitve o stroških, ki so nastali z zavrnitvijo predloga za izdajo začasne odredbe. Meni, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti zavezana za plačilo vseh stroškov, ki so nastali tožeči stranki, saj slednja z zahtevkom ni uspela v celoti, okoliščine primera pa sodišču ne dajejo podlage, da bi stroške v celoti lahko naložilo v plačilo toženi stranki.

(3) Pritožba je utemeljena.

(4) Pravilo, da je dolžnost povrnitve pravdnih stroškov odvisna od uspeha v pravdi, se uporablja tudi, če stranka v pravdi deloma uspe. Sodišče lahko glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa naloži eni stranki, da drugi stranki povrne sorazmerni del stroškov (2. odstavek 154. člena ZPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Po mnenju pritožbenega sodišča je takšna uporaba materialnega prava zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.

(5) Glede na odločitev sodišča prve stopnje je tožeča stranka s prepovednim delom zahtevka uspela v celoti, z odškodninskim delom zahtevka pa v 36 odstotkih. Nadalje je glede predloga za izdajo začasne odredbe v celoti propadla. Pritožba tako pravilno opozarja, da je bila odločitev o stroških napačna. Pritožnik sicer zmotno meni, da tožeča stranka s prepovednim delom zahtevka ni uspela. Iz obrazložitve na 6. strani izpodbijane sodbe je namreč moč ugotoviti, da je sodišče ugotovilo vznemirjanje lastninske pravice v škodo vseh nepremičnin tožeče stranke, in sicer parc. št. 563/1, 562/2, 562/3, 562/5, 562/1, 558/1 in 563/2, ugotovilo pa je, da je glede na to, da so rekonstrukcijska dela tožene stranke na šestih parcelah v lasti tožeče stranke končana, v tem delu odpadla podlaga za uveljavljanje prepovednega zahtevka. Stroški izvedencev geodetske in kmetijske stroke in drugi stroški, ki so nastali glede ugotavljanja vznemirjanja lastninske pravice so bili tako potrebni. Pritožba pa pravilno opozarja, da je tožena stranka glede vtoževanih 8.000 EUR odškodnine uspela le glede 2.900,13 EUR, glede predloga za izdajo začasne odredbe, ki je pomenila nastanek dodatnih stroškov, pa je v celoti izgubila. Pritožbeno sodišče zato njen končni uspeh ocenjuje na 70%, uspeh tožene stranke pa na 30%.

(6) Ker je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo v 3. točki izreka spremeniti (5. alineja 358. člena ZPP). Toženi stranki se zato prizna 30 % od priglašenih pravdnih stroškov, ki v skladu z Odvetniško tarifo (OT) in predloženim stroškovnikom predstavljajo 1300 točk za pristope na narok, 890 točk za urnino in porabljen čas, 400 točk za odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe z dne 30. 3. 2009, 400 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 17. 4. 2009, 300 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 21. 8. 2009 in 300 točk za pregled izvedeniškega mnenja in razgovor s stranko. Skupno se tako toženi stranki za odvetniške stroške prizna 3590 točk, za kilometrino 112 EUR, kar skupaj z 20% DDV znaša 2.111,77 EUR, glede na dosežen uspeh pa 633,53 EUR. Pravdni stroški tožeče stranke znesejo po neizpodbijani odmeri prvega sodišča 3.536,34 EUR; glede na doseženi 70 % uspeh pa bi ji morala tožena stranka povrniti 2.475,44 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tako tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.841,91 EUR pravdnih stroškov.

(7) Toženi stranki so bili nadalje v skladu s 1. odst. 165. člena priznani tudi stroški pritožbenega postopka, saj je s pritožbo uspela, in sicer 375 točk (172,12 EUR) za sestavo pritožbe, 2 % materialnih stroškov in 20 % DDV, kar skupaj znaša 210,68 EUR. Navedene stroške je tožeča stranka dolžna plačati toženi v 15 dneh od prejema sodbe (313. čl. ZPP), v primeru zamude pa dolguje tudi zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).