Jedro

Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tretje tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za obnovo postopka, ki ga je dne 10. 11. 2014 vložila tretja tožnica, zavrglo. Obrazložilo je, da je bila sodba predlagateljici vročena 24. 10. 2009 in ker se zoper njo ni pritožila, je postala pravnomočna 10. 11. 2009, zato se je subjektivni tridesetdnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka (2. točka prvega odstavka 396. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) iztekel 11. 12. 2009. Predlog z dne 10. 11. 2014 je tako prepozen. Predlog za obnovo postopka zoper sklenjeno sodno poravnavo pa ni dovoljen, saj lahko sodno poravnavo (skladno s 392. in 393. členom ZPP) stranke, ki so jo sklenile, izpodbijajo zgolj s posebnim izrednim pravnim sredstvom, in sicer tožbo za razveljavitev sodne poravnave. Če je predlagateljica menila, da je sodišče pri sklenitvi sodne poravnave prezrlo ničnostne razloge, bi jo imela možnost izpodbijati zgolj tako, da bi državnemu tožilcu predlagala, da zoper njo vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Pojasnilo je, da ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje, da predlog ni prepozen, ker tožnica ni zamudila objektivnega petletnega roka, saj pravočasnost predloga ni vezana zgolj na objektivni, temveč tudi na subjektivni rok (2. točka 396. člena ZPP). Če stranka zamudi subjektivni ali objektivni rok, je predlog za obnovo prepozen in ga sodišče zavrže.(1) Sodne poravnave pa s predlogom za obnovo postopka ni mogoče izpodbijati.(2) Poleg tega lahko sodno poravnavo izpodbijajo zgolj njene stranke. O zahtevku tožnice je bilo odločeno z delno sodbo na podlagi odpovedi, zoper katero se tretja tožnica ni pritožila, predlog za obnovo postopka pa je, kot že navedeno, prepozen. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP, saj se je tožnica nanj sklicevala zgolj pavšalno.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje tretja tožnica oziroma predlagateljica obnove postopka vlaga predlog za dopustitev revizije glede pravnih vprašanj: (1) ali sta nižji sodišči procesno pravilno presojali dovoljenost predloga za obnovo postopka v smislu 2. in 10. točke 394. člena ZPP, prvega in drugega odstavka 395. člena ZPP in 2. točke prvega odstavka 396. člena ZPP; (2) ali je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da tretja tožnica, ki ni stranka sodne poravnave, ne more uveljavljati njene ničnosti; (3) ali je sodišče, s tem ko je dopustilo sklenitev sodne poravnave oziroma v postopku obnove, prekoračilo svoja pooblastila, ker ni upoštevalo ničnosti (92. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), na katero mora paziti po uradni dolžnosti; (4) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo drugi odstavek 350. člena ZPP; in (5) ali so bile tretji tožnici kršene ustavne pravice iz 22., 23. in 33. člena Ustave. Meni, da sta nižji sodišči napačno uporabili 2. točko prvega odstavka 396. člena ZPP glede pravočasnosti predloga za obnovo postopka, saj je pri razlogu iz 2. točke 394. člena ZPP na podlagi tretjega odstavka 396. člena ZPP dovoljen predlog tudi po preteku petletnega (objektivnega) roka od pravnomočnosti sodbe. Nižji sodišči sta povsem prezrli obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, v okviru katerega je tretja tožnica navajala, da ji tožba, kasneje v postopku pridruženega drugega tožnika, ni bila vročena in se o njej ni mogla izjaviti. S tem je pritožbeno sodišče kršilo drugi odstavek 350. člena ZPP ter storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je sodišče s tem, ko je dopustilo sklenitev sodne poravnave, nedovoljeno razpolagalo z njeno solastninsko pravico. S tem je ravnalo v nasprotju s prisilnimi predpisi, zato je sodna poravnava nična. Zmotno je stališče nižjih sodišč, da predlog za obnovo postopka zoper sodno poravnavo ni dovoljen. Vrhovno sodišče je v zadevi II DoR 542/2010 z dne 31. 3. 2011 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali lahko oseba, ki ni bila stranka sodne poravnave, uveljavlja njeno ničnost. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog tretje tožnice zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): Ude, L. v Ude, L. in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list, Ljubljana 2009, str. 597. Op. št. (2): Ude, L. v Ude, L. in drugi, op. cit., str. 588.