Jedro

Pravočasnost predloga za obnovo postopka je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, pri čemer mora stranka, ki predlog vloži, o le-tem podati ustrezno trditveno in dokazno podlago.

Res je, da si lahko stranke same, izven sodnega postopka, pridobijo mnenja izvedencev, vendar pa je ta mnenja v postopku moč uporabiti kot dokaz zgolj takrat, ko se nasprotna stranka s tako pridobljenim izvedenskim mnenjem strinja, da ga sodišča uporabi v postopku, sicer pa se tako pridobljeno mnenje šteje zgolj kot del strankinih trditev, ki nima neposredne dokazne vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. III P 748/2015 (točka I izreka) ter odločilo, sta tožnika dolžna tožencema nerazdelno povrniti 1.106,49 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh od prejema sklepa, po poteka tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II izreka).

2. Zoper ta sklep vlagata pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožnika iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s predlogom na njegovo razveljavitev in vrnitev v novo odločanje. V pritožbi obširno pojasnjujeta, da sta vložila predlog za obnovo postopka po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP, ker sta po izdaji sodbe izvedela za nova dejstva in našla nove dokaze - podpise oporočiteljice, na podlagi katerih bi zanju lahko bila izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku, pa brez svoje krivde teh dokazov nista mogla uveljaviti, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Odločilni dokazi za presojo verodostojnosti podpisa oporočiteljice na sporni oporoki so njeni primerjalni podpisi, tožnica pa je našla na domači kmetiji v letu 2019 in 2020 nove listine s podpisi matere. Te listine same po sebi niso bile dovolj za dokazovanje, da gre za dokaze, na podlagi katerih bi za tožnika bila izdana ugodnejša odločba, zato sta o le-tem pridobila izvedensko mnenje, s katerim sta se seznanila 16. 9. 2020, predlog pa vložila 18. 9. 2020, kar pomeni znotraj zakonsko postavljenega subjektivnega roka 30 dni in znotraj objektivnega roka 5 let. S tem, ko bi tožnika predložila nove podpise matere, ne bi zadostila nadaljnjemu pogoji za sklepčnost predloga za obnova, kajti novi podpisi sami po sebi niso nov dokaz, postanejo šele, ko jih pregleda strokovnjak. Sodišče o tem nima razlogov, zato sklepa ni moč preizkusiti, s čimer je storjena bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za vprašanje, ali bi predložitev podpisov, za katere tožnika tekom postopka nista vedela, zadostila pogojem iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Po mnenju tožnikov podpis na novem dokumentu sam po sebi ni dokaz, na podlagi katerega bi izpolnila pogoje za ugoditev predlogu za obnovo postopka. Sodišče je zato zmotno ugotovilo neizkazanost pogojev iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP. Nadalje je sodišče zmotno zaključilo, da tudi, če bi predlog bil pravočasno vložen, lahko izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja le del trditvene podlage, ni pa del dokaznega gradiva stranke, kar predstavlja kršitev določb o obnovi postopka na podlagi novega dokaza ter kršitev ustavne pravice do sodnega varstva in enakega varstva pravic. Obnova iz razloga novega dejstva in dokaza predstavlja revizijo dokazovanja, kaj je ustrezen dokaz, pa je pravni standard. Gre za kršitev pravice stranke do dokazovanja z novim dokazom, s čimer je kršena pravica do izjave. Primeri, na katere se sklicuje sodišče, niso primerljivi, saj je dokazno gradivo v konkretnem primeru drugačno, pri čemer iz razlogov sodišča izhaja, kot da je dokazovanje z izvedencem v postopku obnove izključeno, za takšen zaključek pa v določbah ZPP ni podlage. Zmoten je zaključek sodišča, da je izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje le del trditvene podlage, saj je sodna praksa ta mnenja dopustila prav z namenom izpodbijanja v postopkih pridobljenih mnenj. Graja dejstvo, da je sodišče predlog vročalo nasprotni stranki, čeprav ga je zavrglo, s čimer je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Nazadnje izpodbija odločitev o stroških postopka. Ker sodišče ne bi smelo predloga vročati nasprotni stranki, v postopku niso nastali in niso bili potrebni stroški tožene, temveč zgolj stroški tožeče stranke. V primeru zavrženja je torej tožeča stranka dolžna kriti zgolj svoje stroške. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka v celoti prereka vse pritožbene navedbe kot neutemeljene, predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka kot prepoznega. Ugotovilo je, da sta tožnika zamudila 30 dnevni rok za vložitev predloga, pri čemer je rok pričel teči od takrat, ko sta izvedela za nove dokaze (podpise matere - oporočiteljice), na podlagi katerih sta utemeljevala predlog za obnovo postopka. Listine s podpisi sta našla, kot sta sama zatrjevala v predlogu, v letu 2019 oziroma v začetku leta 20201, medtem ko sta predlog za obnovo vložila 18. 9. 2020, po tem, ko sta se seznanila z mnenjem izvedenke, ki je mnenje izdelala spomladi 2020 na podlagi najdenih podpisov oporočiteljice.

6. Tožnika, ki zatrjujeta obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP2, bi morala predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od dneva, ko sta mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP).3

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - Pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je tekel pravdni postopek, ki se je zaključil s sodbo III P 748/2015 z dne 28. 1. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 536/2019 z dne 26. 11. 2019.4 - Tožnika sta 18. 9. 2020 vložila predlog za obnovo postopka po 10. točki prvega odstavka 394. člena ZPP.

- Tožnika sta na domači kmetiji v letu 2019 oziroma v začetku leta 2020, pri čemer nista navedla niti približnega datuma oziroma meseca, našla listine s podpisi matere - oporočiteljice.

- Spomladi 2020 je druga tožnica izvedela za strokovnjakinjo N. T., ki je na podlagi najdenih listin izdelala mnenje septembra 2020. - Tožnika sta v 30 dneh od pridobitve mnenja vložila predlog za obnovo postopka.

8. Navedena in pravno odločilna dejstva je sodišče prve stopnje upoštevalo v svoji odločitvi ter posledično zaključilo, da sta tožnika predlog za obnovo postopka vložila prepozno, po izteku roka iz 6. točke prvega odstavka 396. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta tožnika izvedela za nova dejstva oziroma pridobila nove dokaze takrat, ko sta listine s podpisi oporočiteljice našla in ne šele kasneje, ko sta na podlagi le-teh pridobila izvedensko mnenje.5

9. Pravočasnost predloga za obnovo postopka je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, pri čemer mora stranka, ki predlog vloži, o le-tem podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Glede na trditveno podlago tožeče stranke, sodišče druge stopnje ne dvomi, da je predlog za obnovo postopka vložen prepozno, po izteku 30 dnevnega roka. Rok je začel teči z dnem, ko sta tožnika listine s podpisi našla, saj je šteti, da sta takrat izvedela za nove dokaze. Dejstva, da tožnika v tem roku nista vložila predloga, v pritožbi ne osporavata. Zmotno je njuno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo šteti začetek teka subjektivnega roka šele od takrat, ko sta tožnika mnenje izvedenke, ki sta jo angažirala, sprejela. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje za tek subjektivnega roka ni bil odločilen trenutek, ko sta se tožnika prepričala o "ustreznosti" novega dokaza, torej šele s sprejemom izvedenskega mnenja izvedenke, ki sta jo na podlagi novo našlih dokazov - listin s podpisi opročiteljice, angažirala. Na novo pridobljene listine bi namreč v tem okviru obravnavalo sodišče prve stopnje. V primeru pravočasnosti vložitve predloga bi bila namreč naloga sodišča ugotoviti, ali dejansko gre za nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko za tožnika izdana ugodnejša odločba, če bi bili uporabljeni v prejšnjem, pravnomočno končanem postopku. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da mnenje, ki sta ga na podlagi teh listin tožnika pridobila, ni moč šteti kot listino v smislu 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, temveč bi bil lahko to le del trditvene podlage tožnikov. Nikakor pa ni mogoče šteti začetek teka subjektivnega roka od sprejema mnenja izvedenke, ki sta jo tožnika angažirala sama po tem, ko sta dokaze našla. Tovrstne pritožbene trditve tožnikov zato niso utemeljene.6

10. Nadalje ni utemeljena pritožbena graja, ko tožnika zatrjujeta, da naj bi se sodišče postavilo na stališče, da je dokazovanje z izvedencem v postopku obnove izključeno. Pritožba povsem napačno tolmači zapis sodišča prve stopnje. Ni res, da dokazovanje z izvedencem v postopku obnove ne bi bilo možno, vendar pa novega izvedenca, v kolikor sodišče meni, da je to potrebno, postavi sodišče samo v postopku obnove.

11. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je izven pravde pridobljeno izvedensko mnenje le del trditvene podlage. Takšno stališče sodišča prve stopnje je povsem pravilno in v skladu s teorijo7 in z obširno in dolgoletno sodno prakso sodišč8. Res je, da si lahko stranke same, izven sodnega postopka, pridobijo mnenja izvedencev, vendar pa je ta mnenja v postopku moč uporabiti kot dokaz zgolj takrat, ko se nasprotna stranka s tako pridobljenim izvedenskim mnenjem strinja, da ga sodišča uporabi v postopku, sicer pa se tako pridobljeno mnenje šteje zgolj kot del strankinih trditev, ki nima neposredne dokazne vrednosti.

12. Ni utemeljena pritožbena graja o tem, da je sodišče prve stopnje kršilo postopek, ker je kljub temu, da je predlog za obnovo postopka zavrglo, slednjega vročalo nasprotni - toženi stranki. Predhodno vročanje toženi stranki v ničemer ni vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve.

13. Nenazadnje je neutemeljena pritožba tudi glede odločitve o stroških v izpodbijanem sklepu. Ob dejstvu, da je bil predlog za obnovo postopka vročen toženi stranki in je slednja nanj obrazloženo odgovorila, ji je sodišče prve stopnje te stroške utemeljeno priznalo (155. člen ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP).

14. Z vsem navedenim je sodišče druge stopnje odgovorilo na pritožbene navedbe odločilnega pomena in se opredelilo do nosilnih in argumentiranih pritožbenih trditev (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Posledično na vsa ostala pritožbena izvajanja sodišče druge stopnje ni odgovarjalo.

15. V posledici navedenega in ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo niti zatrjevanih, niti po uradni dolžnosti upoštevanih postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo potrebno pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je v skladu z določbo prvega odstavka 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka zavrglo, potrditi. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

16. Pravdni stranki krijeta sami, vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, tožeča stranka za pritožbo, s katero je v celoti propadla in tožena stranka za odgovor nanjo, ki k odločitvi sodišča druge stopnje ni prispeval (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Glej točko 7 ter opombo 2 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 2 10. Če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. 3 Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh, v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila. 4 Tožnika sta s tožbo zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke, sodišče prve stopnje je njun tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje je njuno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. 5 Tožnika sta po tem, ko sta našla podpise oporočiteljice, angažirala izvedenko, da izdela mnenje o pristnosti podpisa na oporoki primerjalno s podpisi oporočiteljice na novo najdenih listinah. 6 VS RS sodba III Ips 41/2020 z dne 9. 12. 2020: "Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (243., 244. in 252. člen ZPP). Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem (kot sestavni del pravice do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave). … Tovrstne ekspertize, izdelane po naročilu pravdnih strank, torej predstavljajo del strankinih navedb in nimajo neposredne dokazne vrednosti." 7 J. Zobec, Pravdni postopek - zakon s komentarjem, Ljubljana 2006, 2. knjiga, stran 492. 8 VS RS sodba II Ips 748/2005 z dne 15. 2. 2007, II Ips 195/2015 z dne 14. 4. 2016, II Ips 651/2005 z dne 24. 1. 2008, III Ips 41/2020 z dne 9. 12. 2020 idr.