Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Toženka je (prostovoljno in brez napak volje) pooblastila za sklenitev Pogodbe svojega takratnega moža, zato jo slednja zavezuje.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 229,36 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki znesek 2.069,78 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in ji povrniti stroške postopka v znesku 524,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sodbo se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Toženka je bila do 4.9.2009 in od 23.7.2010 do 25.10.2011 edina družbenica podjetja A., d.o.o. S pogodbo o prenosu poslovnega deleža SV 388/2011, sklenjeno 25.5.2011 pri notarju B. B. (v nadaljevanju Pogodba), je svoj poslovni delež prenesla na tožečo stranko. Za zastopanje pri sklenitvi pogodbe je z notarskim zapisom SV 386/11 z dne 24.5.2011 pooblastila C. C., svojega takratnega moža, s katerim sta bila v postopku razveze zakonske zveze. V pooblastilu je bila določena le kupnina za poslovni delež, za vse druge elemente pogodbe pa je bil pooblaščenec pooblaščen, da se dogovori s kupcem. Ni bila seznanjena s četrtim odstavkom 4. člena Pogodbe, po katerem naj bi obstajala njena obveznost povrnitve škode, v kolikor bi se ugotovilo, da ima družba do tretjih oseb kakšno obveznost, ki je nastala pred sklenitvijo pogodbe. Njen pooblaščenec je ob sklepanju pogodbe deloval v korist zakonite zastopnice tožeče stranke, s katero je bil takrat v partnerski zvezi. V pogodbi ni nedvoumno zapisano, da ni drugih neporavnanih obveznosti kot tiste, ki izhajajo iz predložene dokumentacije. Sodišče tudi ni upoštevalo dejstva, da je bil C. C. (skoraj eno leto pred pooblastilom in sporno pogodbo) pravnomočno spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje in se je zato toženka počutila ogroženo. Po ločitvi nista imela več kontaktov. Vzpostavlja se dvom, zakaj po prenosu poslovnega deleža podjetje A., d.o.o., v postopku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani III Pg 3989/2012, ni ugovarjalo pasivne legitimacije oziroma odgovornosti bivše družbenice, sedaj toženke. Za obveznosti družbe odgovarja le družba s svojim premoženjem. Le v izjemnih, zakonsko določenih primerih (8. člen Zakona o gospodarskih družbah – v nadaljevanju ZGD-1) odgovarja njen družbenik. Odsvojitev oziroma prenos poslovnega deleža se nanaša na vprašanje razmerja med družbo in družbeniki. Ne glede na prenos poslovnega deleža se sistem odgovornosti družbe z omejeno odgovornostjo nasproti tretjim osebam ne spremeni. Solidarna odgovornost odsvojitelja in pridobitelja se v zvezi z odsvojitvijo poslovnih deležev pojavlja zgolj v odnosu do d.o.o. (482. člen ZGD-1), za obveznosti proti družbi, ki so prispele pred prijavo prenosa poslovnega deleža. V obravnavanem primeru pa ni šlo za takšno obveznost odsvojitelja poslovnega deleža. Toženka bi bila solidarno odgovorna družbi le za obveznosti, ki bi izhajale iz poslovnega deleža in bi dospele v času od sklenitve pogodbe o prenosu poslovnega deleža do prijave pridobitve, ne pa za obveznosti iz dolžniško-upniškega razmerja. Vse storitve so bile opravljene v korist družbe, kar je poleg toženke potrdila tudi D. D., ob zaslišanju na naroku 5.7.2016. Odločitev zato nasprotuje tako obligacijski kot korporacijski zakonodaji. Ni odločeno z dokaznim standardom prepričanja. Poleg kontradiktornih izjav vseh vpletenih, vzbuja dvom zlasti osebna in poslovna prepletenost udeleženih oseb ter utemeljen sum, da gre za zaroto na škodo tožene stranke. Dejansko stanje je ne le zmotno, temveč tudi nepopolno ugotovljeno. Dokazna ocena je sprejeta izven konteksta izvedenih dokazov oziroma v nasprotju z njimi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
3. Tožnica je na pritožbo odgovorila, se opredelila do posameznih pritožbenih očitkov in predlagala njeno zavrnitev s stroškovno posledico.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Osrednje vprašanje, ki ostaja sporno v pritožbenem postopku, je, ali je toženka dolžna tožnici, na katero je s Pogodbo prenesla svoj poslovni delež v podjetju A., d.o.o., plačati znesek, ki ga je ta plačala D. D., za storitve, ki so bile opravljene še v času pred prenosom poslovnega deleža podjetja A., d.o.o. (vtoževana terjatev).
6. Sodba zavzame stališče, da se je s Pogodbo (četrti odstavek 4. člena Pogodbe) toženka kot fizična oseba in ne kot družbenica ali zakonita zastopnica podjetja A., d.o.o., zavezala, da bo v primeru, da bi se izkazalo, da je podjetje imelo v času prenosa poslovnega deleža še neporavnane obveznosti do tretjih, povrnila škodo v zvezi s terjatvami, ki so nastale pred odsvojitvijo poslovnega deleža. Ob ugotovitvi, ki je pritožba ne izpodbija, da so terjatve D. D. nastale pred sklenitvijo Pogodbe in da toženka ni niti trdila, še manj dokazala, da je tožnica (ob sklepanju pogodbe) vedela za sporno terjatev, sodba zaključi, da obstaja obveznost toženke za plačilo vtoževane terjatve.
7. Ob neizpodbijani ugotovitvi sodbe, da je toženka veljavno (prostovoljno in brez napak volje) pooblastila C. C. za sklenitev Pogodbe o prenosu njenega poslovnega deleža v družbi A., d.o.o., na tožnico, je brez pomena prikazovanje pritožbe, da sta bila s C. C. takrat v razveznem postopku, da je bil slednji v partnerski zvezi z zakonito zastopnico tožeče stranke, kot tudi, da je bil (kot navaja pritožba, skoraj eno leto pred pooblastilom in sporno pogodbo) spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grožnje. Toženka, kot pravilno navaja že sodba, ni trdila, da bi s sklenjeno pogodbo C. C. prekoračil dano pooblastilo. Še več, sama je navajala, da ga je pooblastila za sklenitev pogodbe in da se dogovori za ostale elemente pogodbe. Sicer pa je iz besedila pooblastila (priloga A2) jasno razviden obseg pooblastila in sicer, „da se s kupcem dogovori za vse druge elemente Pogodbe o prenosu poslovnega deleža ter za vsa druga opravila v zvezi s sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža in njeno izvedbo v sodnem registru“. Neutemeljeno je zato sklicevanje toženke, da ni bila seznanjena s četrtim odstavkom 4. člena Pogodbe, na katerih temelji zaključek sodbe, da se je toženka morebitne neporavnane obveznosti družbe A., d.o.o., zavezala povrniti kot fizična oseba.
8. Sodba ima pravilne, izčrpne in jasne razloge (6. točka obrazložitve), zakaj ne pridejo v poštev določbe ZGD-1 o spregledu pravne osebnosti oziroma o odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, na katere se pritožba ponovno sklicuje. Pritožbeno sodišče z njenimi razlogi soglaša in jih ni treba niti popravljati niti dopolnjevati. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je z odločitvijo kršena korporacijska zakonodaja. V četrtem odstavku 4. člena Pogodbe, ki toženko, kot že rečeno veže, je jasno zapisano, da se nanaša na neporavnane obveznosti, ki jih ima družba do tretjih oseb.
9. Pritrditi je pritožbi, da v Pogodbi ni nedvoumno zapisano, da ni drugih neporavnanih obveznosti, kot tiste, ki so razvidne iz poslovne dokumentacije in bilanc, vendar je sodišče prve stopnje, potem ko je dokazni postopek razkril pogodbeni dogovor, da prevzemnica poslovnega deleža (tožnica) poravna terjatve, ki so obstajale ob sklepanju Pogodbe, dokazni postopek vodilo v smeri ugotavljanja, ali sta bila sporna računa D. D. v prevzeti dokumentaciji.
10. O neutemeljenosti trditev, da bi družba A., d.o.o., v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani III Pg 3989/2011 (s sodbo je bilo ugotovljeno, da je utemeljena terjatev D. D. po izstavljenih računih z dne 26.11.2010 in 18.4.2011), morala ugovarjati pasivno legitimacijo, se je pravilno, jasno in izčrpno izrekla že sodba (14. točka obrazložitve). Pritožbeno sodišče se zato v izogib ponavljanju na njene razloge sklicuje.
11. Ob ugotovitvah sodbe, da je bilo dogovorjeno, da kupec plača vse terjatve, za katere se je vedelo ob sklepanju pogodbe o prenosu poslovnega deleža, da pa v Pogodbi niso citirali vseh neporavnanih obveznosti, temveč so zapisali le, da se je pridobitelj seznanil s poslovno dokumentacijo in bilancami (četrti odstavek 4. člena Pogodbe), je sodišče pravilno ugotavljalo, ali je tožnica za sporno terjatev vedela. Kljub pomanjkljivi trditveni podlagi toženke, je sodišče prve stopnje ugotavljalo, ali je bil sporni račun D. D. vsebovan v fasciklu, ki je bil tožnici (z namenom seznanitve odprtih terjatev podjetja A., d.o.o.) izročen ob sklenitvi pogodbe. Ob zanikanju zakonite zastopnice tožnice in priče C. C., da bi bil račun, kot je ob zaslišanju navajala toženka, vpet v fascikel, sodba pravilno odloči na podlagi dokaznega bremena iz 212. člena ZPP (13. točka obrazložitve). Izpovedbi zakonite zastopnice tožnice in priče C. C., da sporna računa D. D. nista bila pravilno knjižena in vodena v poslovnih knjigah podjetja A., d.o.o., toženka, kot pravilno navaja sodba, ni nasprotovala in tudi ni ponudila razlogov, zakaj nista bila pravilno knjižena. Toženka tudi ni prerekala trditev tožnice, da bi bila kupnina za njen poslovni delež, ki jo je prejela, manjša, v kolikor bi se vedelo za neporavnane obveznosti. Pritožba konkretizirano ne nasprotuje zaključku sodbe, da je bilo na toženki dokazno breme, da dokaže, da je tožnica za sporne račune D. D. vedela oziroma, da je bilo na njej dokazno breme, da je bila terjatev že plačana in jo je tožeča stranka D. D. neutemeljeno plačala še enkrat. 12. Ob upoštevanju trditvene (in dokazne podlage), ki jo je ponudila toženka, je zato neutemeljen pritožbeni očitek o zmotnem oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Neupravičen je tudi očitek, da je dokazna ocena sprejeta „izven konteksta izvedenih dokazov“. Sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki niso sami s sabo v nasprotju in ni podana uveljavljena absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
13. Po navedenem uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
14. Toženka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Povrniti mora stroške tožeči stranki za odgovor na pritožbo (155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo v skladu s priglašenim stroškovnikom na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) in tožnici priznalo nagrado za pritožbeni postopek po tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 168,00 EUR, materialne stroške po tar. št. 6002 ZOdvT 20,00 EUR, vse povišano za 22% DDV, skupno 229,36 EUR, kar je naložilo v plačilo toženki.
15. Odločitev o obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka pa na pravnem mnenju Občne seje VS z dne 13.12.2006.