Jedro

ZSVarPre v 33. členu določa, da se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Zakon ne določa, kaj je to trenutna materialna ogroženost in da organ o omenjeni pravici odloča po prostem preudarku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 14. 4. 2017 in št. ... z dne 14. 3. 2017 ter da se tožnici prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo ter tudi nepravilno ugotovilo dejansko stanje. Kot to ugotavlja tudi sodišče, zakon ne določa, kdaj gre za trenutno materialno ogroženost. Vse račune za Petrol - porabo električne energije ob poračunu za leto 2016 je predložila Centru za socialno delo v A. (v nadaljevanju: CSD). Gre za znesek 1.200,00 EUR. Na račun Petrola je kot izredno denarno pomoč dobila 200,00 EUR. Za 1.000,00 EUR je tudi nabavila kurilno olje za sezono 2016/2017. Tudi s strani Nigrada in s strani Mariborskega vodovoda je prejela račun v višini 276,69 EUR. Vsi ti stroški tako za poračun električne energije kot tudi do Nigrada in Mariborskega vodovoda so izredni stroški, ki jih tožnica ne more pokriti. Tožnica meni, da nekaj ni v redu s poračuni. Postopek, kaj je s temi računi narobe je dolgotrajen. Do končne rešitve pa ne moreš imeti odprtih računov. Denar za plačilo stroškov si je morala izposoditi. Ker gre za enkratne izredne stroške sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi njenemu tožbenemu zahtevku. Izredna denarna socialna pomoč bi ji namreč omogočila lažje plačilo in pa povrnitev sedanjega dolga. Sodišče naj jo tudi oprosti plačila sodne takse in ji prizna stroške v zakonski višini. Kasneje je k pritožbi predložila tudi dodatne dokaze (v prilogi A/3 do A/5).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi in na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 14. 4. 2017, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 14. 3. 2017. Z omenjeno odločbo je CSD odločil, da se zavrne tožničina zahteva za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. 6. Iz vloge za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči izhaja, da tožnica potrebuje denar za plačilo računov Mariborskega vodovoda v znesku 82,46 EUR in podjetja Nigrad za plačilo kanalščine in čiščenja voda v višini 194,69 EUR, torej skupen znesek 277,15 EUR. Tožnica je prosila tudi za plačilo 300 l kurilnega olja v višini 295,36 EUR. Po njenem mnenju gre za izredne stroške, ki so presegli mesečne prilive.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da skupni dohodki tožnice in njenega moža znašajo 958,88 EUR in da skupni dohodki presegajo njun minimalni dohodek.

8. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)2 v 33. členu določa, da se lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. Že sodišče prve stopnje pravilno poudarja, da zakon ne določa, kaj je to trenutna materialna ogroženost in da organ o omenjeni pravici odloča po prostem preudarku.

9. Iz izpovedbe tožnice izhaja, da ji je bila v preteklem letu že priznana pravica do izredne denarne socialne pomoči v višini 200,00 EUR za plačilo obveznosti do Petrola.

10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča v primeru zneskov, kot jih uveljavlja tožnica ne gre za izredne stroške, temveč za redne stroške. Če je dobila previsoke poračune, kot to v svojih vlogah navaja tožnica, pa s tem v zvezi ni predložila nobenega dokaza iz katerega bi izhajalo, da je višini računov ugovarjala oziroma da je s tem v zvezi sprožila kakršnekoli postopke. Toženi stranki je v predsodnem postopku predložila le račune iz katerih izhaja, da je zneske, ki jih uveljavlja v okviru zahtevka za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči tudi že plačala. Dokaza, da si je denar izposodila, pa ni predložila. Nenazadnje je celo zaslišana na naroku za glavno obravnavo izpovedala, da je vse te račune sama plačala.

11. Glede na navedeno je tudi po stališču pritožbenega sodišča tožena stranka odločila v mejah in v okviru pooblastila, ki ji je z zakonom dano za odločanje po prostem preudarku.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

13. Glede pritožbenih navedb, da naj ji sodišče zniža oziroma jo delno oprosti plačila sodne takse, pa pritožbeno sodišče poudarja, da se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva sodne takse ne plačujejo (71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih)3. 1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04.