Jedro

V izreku odločbe je prišlo do očitne pisne napake pri zapisu datuma, od kdaj naprej ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Pravilen datum med strankama ni sporen. Tožena stranka je pisno napako pravilno odpravila s sklepom o popravi, saj sme organ, ki je izdal odločbo oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih (223. čl. ZUP). Zato tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo tega sklepa ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi sklep o popravi št. ... z dne 5. 8. 2011 ter da se tožniku prizna pokojnina v višjem znesku.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sporna višina odmere starostne pokojnine. Tožnik se namreč ne strinja z določitvijo pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, kot tudi ne z izračunom same višine starostne pokojnine. Sodišče ni izvedlo dokaznega postopka v katerem bi zaslišalo tožnika kot stranko v postopku ter da bi pridobilo izračun pokojnine pri toženi stranki in da bi postavilo izvedenca finančne stroke. Odločitev je zato preuranjena, zaključki sodišča pa so protispisni, kar samo po sebi predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. in 15. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami).

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v sporni zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, niti postopkovnih določb, na katere tožnik opozarja v pritožbi. Sodba namreč vsebuje razloge bistvene za odločitev v zadevi in se jo tudi da preizkusiti. Prav tako tudi ne obstaja nasprotje o odločilnih dejstvih med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.

Predmet presoje pred sodiščem je bil sklep o popravi pomote opr. št. ... z dne 5. 8. 2011. Z omenjenim sklepom je tožena stranka odločila, da se odločba št. ... z dne 18. 7. 2011 popravi tako, da se 1. točka izreka pravilno glasi: „Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba spremeni tako, da ima zavarovanec pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 537,24 EUR od 11. 12. 2010 dalje, od 1. 1. 2011 dalje pa v znesku 542,62 EUR na mesec. Že izplačani zneski pokojnine se poračunajo.“ Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožena stranka z odločbo št. ... z dne 18. 7. 2011 ugodila tožnikovi pritožbi vloženi zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 14. 12. 2010. Navedeno odločbo je spremenila tako, da je tožniku priznala pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine v znesku 537,24 EUR od 11. 1. 2010 dalje, od 1. 1. 2011 dalje pa v znesku 542,62 EUR na mesec.

V izreku pa je prišlo do očitne pisne napake pri zapisu datuma od kdaj naprej ima tožnik pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine. Namesto datuma „11. 1. 2010“ kot izhaja iz izreka prej citirane odločbe z dne 18. 7. 2011, je pravilen datum „11. 12. 2010“. Tožena stranka je pisno napako popravila s sklepom izdanim dne 5. 8. 2011, zoper katerega je tožnik vložil tožbo pred sodiščem.

Kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje že na glavni obravnavi, med strankama ni sporno, da je pravilen datum 11. 12. 2010 dalje in da je torej tožnik šele od navedenega datuma dalje upravičen do sorazmernega dela starostne pokojnine.

Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek na odpravo prej citiranega sklepa utemeljeno zavrnilo, kajti kot je to določeno v 223. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami) organ, ki je izdal odločbo oziroma uradna oseba, ki jo je podpisala ali izdala, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi ali njenih overjenih prepisih. Popravek odločbe je dopusten tudi v primeru očitne napake glede potrditve pravnomočnosti. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe. V 2. odstavku je nadalje določeno, da se o popravi pomote izdela poseben sklep. Zaznamek o popravi se zapiše na izvirniku odločbe, če je to mogoče, pa tudi na vseh overjenih prepisih, ki so bili vročeni strankam. Zaznamek podpiše uradna oseba, ki je podpisala sklep o popravi. Zoper sklep, s katerim se že izdana odločba popravi ali s katerim se zavrne predlog za popravo pa je dovoljena posebna pritožba. Ker je v spornem primeru sklep o popravi pomote izdal drugostopenjski organ, je bil tožnik napoten na možnost uveljavljanja sodnega varstva pred sodiščem.

V sporni zadevi torej ni šlo za stanje, ko bi tožena stranka s sklepom o popravi ponovno odločala o višini pokojnine, kar pomeni, da tudi sodišče ni imelo nobene pravne podlage, da bi ugotavljalo, ali je bila pokojnina tožniku pravilno odmerjena. S tem pa tudi ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče izvajalo dokaze v smeri, kot se zavzema pritožba.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.