Jedro

Zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks je treba predložiti dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev. Če jih stranka ne predloži, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato stranke ni potrebno pozivati na njeno dopolnitev, temveč je potrebno vlogo obravnavati po vsebini.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni ugodilo tožnikovemu predlogu za oprostitev sodnih taks. V obrazložitvi je navedlo, da tožnik z golo trditvijo o slabem premoženjskem stanju zaradi nizke pokojnine in velikih izdatkov, zaradi česar naj bi plačilo sodnih taks ogrozilo njegovo preživljanje, ne zatrjuje pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bila mogoča ocena, da je temu res tako oziroma, da je izpolnjen pogoj za ugoditev njegovemu predlogu. Zakon o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 30/78 in nasl.) v 3. odstavku 13. člena jasno določa, kaj mora stranka svojemu predlogu priložiti. Čeprav tožnik navaja, da prejema pokojnino, listin o tem ni predložil. Glede na določilo 1. odstavka 14. člena ZST pa bi morebitna oprostitev veljala le za plačilo takse za pritožbo zoper sklep, ne pa za druge taksne obveznosti, ki so nastale pred tem.

Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks, saj ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagal v prošnji. Tožnik ima zelo nizke mesečne dohodke, ki mu zadoščajo za preživljanje, ne razpolaga pa s premoženjem večje vrednosti. Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi kršitve načela zaslišanja stranke, saj tožnik v postopku na prvi stopnji ni bil zaslišan, niti mu ni bila dana možnost, da bi se izjasnil o svojem premoženjskem stanju. Vsa dejstva je sodišče ugotovilo povsem enostransko oziroma jih sploh ni ugotavljalo. Zmotno je ugotovilo, da tožnik ni podal nobenega dokaza za svoje premoženjske stanje, pri čemer pa sodišče tožnika ni pozvalo na morebitno dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks. Izpodbijani sklep ima takšne vsebinske in formalne pomanjkljivosti, da se sploh ne more preizkusiti.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 13. člena v času odločanja veljavnega ZST, na katerega se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sklep o oprostitvi izda sodišče na predlog stranke, ki mu mora ta, glede na določbo 3. odstavka 13. člena ZST, predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.

Ni sporno, da v obravnavanem primeru omenjena z zakonom predpisana dokazila sodišču niso bila predložena. Zato je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje, ki tožnikovemu predlogu za oprostitev sodnih taks ni ugodilo, pravilna in zakonita. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem slabega premoženjskega stanja, ne da bi stranka za svoje navedbe predložila v 3. odstavku 13. člena ZST predpisana dokazila, stranka ne more doseči drugačne odločitve sodišča. Zato v pritožbi uveljavljeni ugovori na drugačno odločitev nimajo nikakršnega vpliva.

Glede pritožbenega ugovora, da sodišče tožnika ni pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, pritožbeno sodišče pripominja, da v primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne predloži ustreznih listin, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato stranke ni potrebno pozivati na njeno dopolnitev, temveč je potrebno vlogo obravnavati po vsebini.

Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi in tudi ne razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi s 1. odstavkom 82. člena ZUS-1).